After a reform of the doctoral study programme at the authors’ faculty in Slovenia, an introductory course on scientific research methods became mandatory. It includes the topic of information ...literacy and covers its five main elements according to ALA 2000 standards. A librarian/researcher runs the practical part. As this course has been running for seven years we were interested in its impacts: (1) what are students’ subjective impressions about the course and (2) if and how such a systematic education on information literacy topics objectively impacts their publishing and citations. The paper first presents the results of the questionnaire among 120 PhD students (the response was 67.5%, i.e. 81 of them) conducted immediately after the completion of the information literacy course. Four indicators were measured to address Question 1. Question 2 was approached by examining students’ citation practices in their own PhD theses and their publishing results. The hypothesis was that the information literacy course increased students’ competence. It was tested using quantitative parameters, such as the number of references in PhD theses and the number of scientific publications written during the study and shortly after it, separately for reformed programme students who attended the information literacy course, and for pre-Bologna reform students who did not take this course. We found that although pre-reform students on average cited a few more references than their post-reform colleagues, there were smaller differences among post-reform than among pre-reform students. Also, the median/typical post-reform students cited more references, what can be attributed to the information literacy course.
IzvlečekNamen: Gradnja knjižnic obsega fazo projektiranja, fazo gradbenih dovoljenj in fazo gradnje. Knjižnična stavba mora izpolnjevati osnovne zahteve, ki veljajo za gradbene objekte na splošno in ...specifične zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti stavbe. Nabor literature o načrtovanju knjižničnih stavb v Sloveniji je skop. Načrtovanje stavb in sistemov ne sledi trenutnemu trendu rabe knjižnic, kar se pogosto odraža v slabi kakovosti notranjega okolja. Namen članka je izdelava morfologije načrtovanja knjižničnih stavb, katerih namen ni le v hramba in izposoja knjižničnega gradiva, temveč tudi omogočanje raznolikih aktivnosti uporabnikov.Metodologija/pristop: Izveden je sistematični pregled literature o načrtovanju knjižničnih stavb, zakonskih zahtev in priporočil za kakovostno notranje okolje knjižnic v slovenskem prostoru. Izdelana je bila nadgradnja metode inženirskega načrtovanja po Morris Asimow, glede na specifike knjižnične stavbe, njenih uporabnikov in gradiva.Rezultati: Izdelani postopek načrtovanja poteka v šestih fazah: 1. Določitev namembnosti; 2. Geomorfološke, klimatske in lokacijske danosti; 3. Geometrija objekta in orientacija; 4. Definicija aktivnih con in zahtevanih pogojev; 5. Določitev funkcionalnih con, sestave in križanja; 6. Podporni sistemi za delovanje objekta. Cilj predstavljenega postopka načrtovanja je v celovitem pristopu in vključitvi knjižničarjev ter uporabnikov.Omejitve raziskave: Sistematični pregled literature je bil opravljen v slovenskem prostoru in ni vključeval pravnih aktov, ki veljajo v drugih državah članicah. Izdelan postopek načrtovanja ni bil preizkušen na dejanski knjižnici temveč na ostalih javnih objektih.Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati imajo uporabno vrednost za gradnjo ali prenovo v smeri stimulativnega okolja za obiskovalce in zaposlene kot tudi za hrambo gradiva. Kompleksnost načrtovanja knjižnične stavbe zahteva multidisciplinaren pristop, ki temelji na sodelovanju strok in uporabnikov.
IzvlečekNamen: Namen članka je izvedba študije obstoječih določil za knjižnice z vidika knjižničarske in delovnopravne zakonodaje za zagotavljanje udobja in varnosti v knjižnicah, s poudarkom na ...visokošolskih knjižnicah. Na osnovi rezultatov študije je bilo izvedeno vrednotenje prostora vzorčne visokošolske knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL.Metodologija/pristop: Izveden je pregled knjižničnih in delovnopravnih določil za visokošolske knjižnice in izdelana shema aktivnih con vzorčne visokošolske knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG). Določila in tehnične norme so aplicirane v vzorčno knjižnico UL FGG. V njej je bila izvedena raziskava kakovosti notranjega okolja, ki je vključevala meritve petih parametrov in evalvacijo.Rezultati: Ob upoštevanju priporočil IFLA načel in tehničnih določil za varno in udobno notranje okolje knjižnice smo izdelali funkcionalno shemo za knjižnico UL FGG. Na podlagi rezultatov opravljenih meritev izbranih parametrov notranjega okolja smo izdelali presojo kakovosti notranjega okolja vzorčne knjižnice UL FGG po določilih knjižničarske in varstvene zakonodaje.Omejitve raziskave: Raziskava kakovosti notranjega okolja v vzorčni visokošolski knjižnici je bila opravljena v času spomladanskega izpitnega obdobja, ko utrip knjižnice ni običajen, zato bi jo bilo v prihodnosti smiselno ponoviti in rezultate meritev ponovno evalvirati.Izvirnost/uporabnost raziskave: Na osnovi zakonskih in tehničnih določil je izdelana funkcionalna shema za razporeditev prostorov in opremo za vzorčno knjižnico UL FGG, ki je uporabna tudi za druge visokošolske knjižnice. Uporabljena metodologija za presojo kakovosti notranjega okolja je skladna z IFLA načeli, priporočilne vrednosti izbranih parametrov so natančno opredeljene v tehničnih določilih in navedene v rezultatihraziskave. Ti imajo uporabno vrednost za gradnjo ali prenovo knjižničnih prostorov v duhu zasnove varnega in udobnega notranjega okolja za obiskovalce knjižnic in zaposlene v njih ter zagotavljanja kakovostne hrambe gradiva.
The editorial board of Geodetski vestnik, the leading Slovenian scientific and professional journal in the fields of geodesy, land surveying, geoinformatics and land management, has taken many ...actions to increase the quality of the journal over the past decade. Among others, the reviewing procedures were improved by introducing double-blind peer review of articles, internationalisation of editorial and review boards has been done, the journal has been included in several international bibliographic databases, and open access to full-text papers at the journal’s website since 2000 onwards has been provided. The main aim of the study has been to analyse the influence of editorial policy on the international recognition (citations) of Geodetski vestnik as well as on the quality of the literature cited in the journal. Citations of Geodetski vestnik in the period 2009–2013 are analysed in this article, based on the data from the WoS database. It has been shown that indexation in many information systems and databases, such as COBISS.SI, DOAJ, WoS, DRUGG and CrossRef, has increased the visibility of the journal and its articles at both national and international levels.
IzvlečekZ reformo doktorskega študija na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) je bil leta 2009 v študijski program uveden obvezen predmet informacijskega ...opismenjevanja. Študijski program predmeta vključuje vseh pet elementov informacijskega opismenjevanja, predpisanih v standardih ACRL 2000. Praktični del predmeta izvaja usposobljena visokošolska knjižničarka, ki je hkrati tudi raziskovalka. Po sedmih letih izvajanja programa želimo ugotoviti, (1) kako predmet ocenjujejo slušatelji – doktorandi in (2) kako program sistematičnega informacijskega opismenjevanja vpliva na število citatov v njihovih disertacijah in na število znanstvenih objav. V prvem delu članka so prikazani rezultati anketne raziskave, izvedene med 120 doktorandi, ki so absolvirali program v obdobju 2009–2016. Anketa je bila izvedena za vsako generacijo posebej takoj ob končani izvedbi študijskega programa. Merili smo štiri kazalnike o vsebinah študijskega programa: aktualnost, uporabnost, zahtevnost vsebin in skladnost s pričakovanji doktorandov. V drugi raziskavi smo proučevali število navedenih virov v doktorskih disertacijah v obdobju januar 2013–september 2016 in število znanstvenih objav doktorandov v petletnem obdobju, sredino katerega predstavlja leto zagovora disertacije, ločeno za predbolonjske in bolonjske doktorande. Naša domneva je bila, da bolonjski študenti (v nadaljevanju bolonjci) uporabijo in v svoji doktorski disertaciji navedejo več virov kot t. i. predbolonjci in da objavijo več znanstvenih objav. V raziskavi smo te domneve potrdili, vendar so razlike med obema skupinama majhne. Zaključujemo, da visokošolski knjižničar s svojimi znanji, veščinami in izkušnjami pomembno prispeva k višji ravni usposobljenosti za raziskovalno in publicistično delo doktorandov.
The development of science is accompanied by growth of scholarly publications, primarily in the form of articles in peer-reviewed journals. Scientific work is often evaluated through the number of ...scientific publications in international journals and their citations. This article discusses the impact of open access (OA) on the number of citations for an institution from the field of civil engineering. We analyzed articles, published in 2007 in 14 international journals with impact factor, which are included in the Journal Citation Reports subject category “Civil Engineering”. The influence of open access on the number of citations was analyzed. The aim of our research was to determine if open access articles from the field of civil engineering receive more citations than non-open access articles. Based on the value of impact factor and ranking in quartiles, we also looked at the influence of the rank of journals on the number of citations, separately for OA and Non OA articles, in databases Web of Science (WOS), Scopus and Google Scholar. For 2,026 studied articles we found out that 22 % of them were published as OA articles. They received 29 % of all citations in the observed period. We can conclude by the significance level 5 % or less that in the databases WOS and Scopus the articles from top ranked journals (first quartile) achieved more citations than Non OA articles. This argument can be confirmed for some other journals from second quartile as well, while for the journals ranked into the third quartile it can’t be confirmed. This could be confirmed only partly for journals from the second quartile, and would not be confirmed for journals ranked into the third quartile. This shows that open access is not a sufficient condition for citation, but increases the number of citations for articles published in journals with high impact.
IzvlečekOdprta znanost predstavlja sodobno komunikacijo v znanosti 21. stoletja in predpostavlja odprto delovanje raziskovalcev v vseh fazah raziskovanja. V začetni fazi je predstavljala pobudo ...raziskovalcev za odprti dostop do objav ob koncu prejšnjega stoletja. Ob njeni uveljavitvi je nujna preobrazba vlog visokošolskega knjižničarja. Namen prispevka je predstaviti vlogo visokošolskih knjižničarjev na področju odprte znanosti in kako to vidijo slovenski visokošolski knjižničarji. Raziskavo smo izvedli poleti 2017 med visokošolskimi knjižničarji na treh univerzah v Sloveniji. Podatki so bili pridobljeni z metodo spletnega anketiranja, v analizo smo vključili 64 v celoti izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da večina anketiranih pod pojmom odprta znanost razume zgolj odprti dostop do znanstvenih objav ter z njimi povezanih raziskovalnih podatkov in metapodatkov. Kot zelo pomembno nalogo pri delu visokošolskega knjižničarja na področju odprte znanosti so anketirani izpostavili izgradnjo repozitorija. Ugotovili smo, da je ta bolj pomembna knjižničarjem, zaposlenim v sklopu Univerze v Mariboru, kot tistim v sklopu Univerze v Ljubljani. Redki so prepoznali pomen vloge knjižničarja pri preverjanju podobnosti vsebin in le en knjižničar je izpostavil nujnost aktivne vloge knjižničarja pri svetovanju o določilih varovanja avtorske pravice. Več kot polovica anketiranih trdi, da naloge, povezane z odprto znanostjo, v njihovi knjižnici izvaja za to usposobljena oseba. Menimo, da bi bili lahko visokošolski knjižničarji v Sloveniji v opravljanje nalog, povezanih z odprto znanostjo, bolj vključeni. Priložnosti za posredovanje znanja knjižničarjem o odprtem dostopu se kažejo v krepitvi osebnih stikov v stroki ter s promocijo na strokovnih srečanjih in na spletnih portalih.
IzvlečekRazvoj znanosti spremlja tudi rast znanstvenih objav, predvsem v obliki člankov v recenziranih znanstvenih revijah. Analizirali smo znanstvene članke iz 14 mednarodnih znanstvenih revij z ...dejavnikom vpliva s področja gradbeništva, vključene v JCR vsebinsko kategorijo Civil engineering, objavljenih leta 2007. Članke smo razvrstili v dve skupini, odprto dostopne članke (članki OA) in članke, ki niso odprto dostopni (članki NONOA). Ugotavljali smo vpliv odprtega dostopa na število citatov v obdobju od objave leta 2007 do konca leta 2012. Na osnovi vrednosti dejavnika vpliva in razvrstitve v kvartile smo proučevali tudi vpliv kakovosti revije na število citatov, ločeno za članke OA in NONOA. Citiranost smo proučevali po podatkovnih zbirkah WoS, Scopus in Google Scholar (GS) ter podatke primerjali. Prvi dve zbirki sta v Sloveniji dostopni le univerzam in raziskovalnim ustanovam ob plačilu licenčnin, v nasprotju z zbirko GS.Za proučevanih 2026 člankov smo ugotovili, da je 21 % objavljenih kot članki OA in dosegajo 29 % vseh citatov v proučevanem obdobju od objave leta 2007 do konca 2012. Največ citatov je odkritih v zbirki GS. V zbirki GS dosegajo v povprečju članki OA več citatov kot članki NONOA v revijah prvih treh kvartilov, v zbirkah WoS in Scopus pa lahko z dovoljeno stopnjo tveganja α = 5 % trdimo le za članke, objavljene v revijah 1. kvartila, da dosegajo članki OA več citatov kot članki NONOA. Mestoma se ta rezultat izkaže tudi pri posameznih revijah 2. kvartila. Zaključimo lahko, da za znanstvene članke s področij gradbeništva, objavljene v kakovostnih revijah, velja, da so odprto dostopni članki citirani večkrat kot odprto nedostopni.
PDF
