Nietzsche in Cankar Zupan Sosič, Alojzija
Ars & humanitas,
06/2020, Volume:
14, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Roman Gospa Judit (1904) Ivana Cankarja še ni bil obravnavan kot izhodišče za primerjavo s filozofsko in umetniško mislijo Friedricha Nietzscheja, zato sem s primerjalno analizo, različnimi metodami ...teorije pripovedi ter primerjalno-interpretativnim pristopom stičnosti tega romana dokazovala s fragmenti Nietzschejeve misli oziroma naslednjimi miselnimi jedri: morala, čustva, smrt Boga in nadčlovek. Če se morala v romanu Gospa Judit kaže kot Nietzschejev moralni perspektivizem ali, preprosteje, celo kot predsodek, jo Cankar literarno ošvrkne kot okostenel seznam pravil, ki jih mora pravi umetnik preseči. Pripovedovalka Judit v enačenju naroda z moralo ter umetnika z nemoralo ne ironizira samo strogosti morale do umetnika, ampak tudi do ženske, torej do nje same, v patriarhalni družbi. Juditin položaj poudarja posebnost umetnika, predvsem specifičnost njegovega pogleda na svet, v katerem osrednje mesto zavzema srce. Srce kot sinonim za čustva je pomembno sidrišče Nietzschejeve filozofije in Cankarjeve literarno-publicistične misli: v slovenski književnosti je prav Cankar tisti umetnik, ki se je najbolj sistematično ukvarjal s čustvi in se v različnih besedilih ni sramoval poudarjati njihove življenjske pomembnosti. Tudi kategorijo nadčloveka (delno jo zastopa Judit) Cankar predstavlja podobno kot Nietzsche – ta naj bi imel vse tiste lastnosti, ki jih ne more več imeti odsotni ali mrtvi Bog, zato naj bi bil človek nove vrste dionizični človek, vitalen in močan. Tudi inovativnost na pripovedni ravni lahko primerjamo s provokativnostjo nekaterih Nietzschejevih tekstov, na primer filozofskega romana Tako je govoril Zaratustra; tu mislim predvsem na zvrstni sinkretizem v smislu prepleta esejizacije, lirizacije in inovativnosti avtobiografskega izhodišča ter na večperspektivičnost satire in polisemičnost ironije.
Štúdia rieši základné problémy autenticity človeka, jeho neopakovateľnosť, jedinečnosť, sebareflexiu, problém „dištancie“ a spôsob, či je možné autentického človeka eticky vychovávať.
Antropologi, ki želimo rahljati kapitalistični koncept dela, se običajno opremo na geografsko in zgodovinsko raznolikost ljudstev po svetu. Kot nakaže zbornik How Nature Works: Rethinking Labor on a ...Troubled Planet (University of New Mexico Press, 2019, Sarah Besky in Alex Blanchette, ur.), pa je morda smiselno v času ekološke krize in razmaha posthumanistične teorije stopiti še korak dlje. Avtorji namreč razpirajo vrsto načinov, na katere se človeško delo prepleta z delom drugih živih bitij in na katere so torej živali, bakterije ali pa glive vsaj posredno vključene v kapitalistični sistem proizvodnje. Na ta način zbornik spretno nagovarja trenutek »ekonomske in ekološke prekarnosti«, saj se po eni strani vklaplja v kontekst aktualnih razmislekov o večvrstni družbi in podnebni krizi, po drugi pa ponuja nekatere uporabne sveže iztočnice antropološkemu preučevanju dela.
Prispevek vpeljuje avtoričina premišljanja o istenju ljudi in delovnih volov, še posebej pri telesno napornih opravilih; strnjeno predstavlja proces raziskovanja razmerij med ljudmi in temi domačimi ...živalmi – razmerij, ki so vezi; raziskava pa je umeščena med sorodna premišljanja in teoretske paradigme v širših humanističnih okoljih.
Knjiga o življenjskih zgodbah zapornic na Slovenskem je dobrodošel prispevek k razumevanju zaporniških in z njimi povezanih kontekstov, saj v luči konkretnih situacij dopolnjuje predstave, ki jih ...oblikujejo javna občila, kazenski dosjeji, medicinski spisi in drugi dokumenti. Zgodbe zapornic bodo morda komu delovale preveč subjektivno, da bi jim dal priložnost in jim pripisal zadostno verodostojnost. Tem dvomljivcem pa lahko v isti sapi povemo, da za vsakim medijskim poročilom, medicinskim zapisom ali kazensko dokumentacijo stoji človek ali skupina ljudi, ki so prav tako subjektivni akterji svojega časa, nosilci predsodkov in različnih stopenj družbene senzibilnosti. Hvalevredno je, da so lastne predsodke do zaporniških zgodb ozavestile tudi avtorice knjige. Iz njihovih uvodnih besed, pa tudi režijskih posegov v vsaki od posameznih zgodb odzvanja, da jih je izkušnja srečevanja in pogovorov z zapornicami obogatila. Verjamem, da ima zbirka pripovedi zapornic, ki je podana v tekočem, pogovornem slogu, ogromno spoznavnega potenciala, zato jo vsakomur toplo priporočam v branje in ogled – opremljena je namreč s pomenljivimi fotografskimi vtisi, ki delujejo kot pogled skozi ključavnično luknjo zaporniških vrat.
Every grain of sand Wainwright, Andy
Every grain of sand,
c2004, 2006, 2004, 2006-01-01, 2009-08-01, 20040101
eBook
Universal in scope, yet focusing on recognizable Canadian places, this collection of essays connects individuals' love of nature to larger social issues, to cultural activities, and to sustainable ...technology. Subjects include activism in Cape Breton, eco-feminism, Native perspectives on the history of humans' relationship with the natural world, the inconsistency of humankind's affinity with nature alongside its capacity to destroy, and scientific and traditional accounts of evolution and how they can come together for the welfare of Earth's ecology. These essays encourage us to break down the power-based divisions of centre versus marginal politics, to talk with our perceived enemies in environmental wars, to consider activism as a personal commitment, and to resist the construction of a "post-natural" world. Using a combination of personal memoirs and formal essays, Every Grain of Sand seeks to involve readers in the extraordinary places they inhabit—and usually take for granted—and will appeal to both the general reader and to students in humanities, social sciences, and environmental studies. It is unique for its presentation of entirely Canadian perspectives on ecology and environmental issues.
Plutarhovi teksti o živalih iz njegovega zgodnjega obdobja (Ali so pametnejše kopenske ali morske živali, Živali imajo razum, O uživanju mesa) predstavljajo prvo in najodločnejšo obrambo kapacitet in ...moralnega statusa živali, usmerjeno proti stoiški poziciji, da so vsa in zgolj človeška bitja člani sfere pravičnosti in da živali obstajajo zgolj za zadovoljevanje človeških želja. Plutarh kritizira stoiški vidik instrumentalne vrednosti živali in trdi, da imamo ljudje do živali dolžnosti pravičnosti. V razpravi O uživanju mesa opredeli uporabo živali za prehrano kot očitno nepravičnost, na osnovi argumenta o izkustvenih zmožnostih živali. Razprava je navdihnila angleškega romantičnega pesnika Percyja Shelleyja, da je napisal esej Zagovor naravne prehrane (1813). Shelley Plutarhov etični argument nadomesti s t. i. »lifestyle« argumentom, ki podpira končno izpeljavo liberalnega individuuma, ki se vzpostavlja v razmerju do življenjskega sloga kot samozadostne politike.
Študija obravnava funkcijo avtorskega pripovedovalca v noveli Rotschildova violina pri oblikovanju tako literarne osebe ( še posebej z vidika "notranjega človeka") kot dvodelnosti novelističnega ...sižeja z izrazitim novelističnim preobobratom in nepričakovanim finalom
PDF
