This paper aims to analyze the approach of Serbian and Spanish authorities towards Holocaust commemoration during the year 2005. During the 60th anniversary of the end of the Second World War, there ...was further institutionalization of Holocaust memory by designating January 27 as the official day of remembrance on a global and European level. Adapting old forms of commemoration to new transnational frameworks brought other issues to the forefront – the memory of wars, the question of suffering of the Serbian/Spanish and Jewish people and the interpretation of the role of local fascist forces in the Holocaust.
Znanstvena monografija Španija 1975–2015: štirideset let tranzicije je eno redkih del v slovenskem prostoru, ki si prizadevajo kritično osvetliti obdobje španske tranzicije in ponovno proučiti tiste ...družbenopolitične vidike, ki so igrali bistveno vlogo pri vzpostavljanju sodobne španske države. Monografijo sestavlja deset prispevkov slovenskih in španskih strokovnjakov, ki z antropološke, sociološke, zgodovinske, literarne in filozofske perspektive problemsko pretresejo špansko tranzicijo ter predstavijo osrednje značilnosti španske politike, družbe in gospodarstva v zadnjih štiridesetih letih. Vse povezuje enak osrednji cilj: pokazati na nujnost ponovnih branj predvsem tistih zgodovinskih dejstev, ki so bila, še posebej v Španiji, prikrita in zamolčana. S tem se nedvoumno postavlja pod vprašaj tolikokrat izpostavljena vloga t. i. »mirne tranzicije«, ki se je v svetu ustoličila kot nekakšna blagovna znamka, celo kot vzor predvsem latinskoameriškim vladam po padcu diktature vojaških hunt, po padcu berlinskega zidu pa tudi vzhodnoevropskim državam.
Letos mineva 300 let od smrti prvega slovenskega misijonarja v Mehiki Marka Antona Kappusa. Jezuitski red, katerega član je bil, je odigral odločilno vlogo v procesu kolonizacije odročnih predelov na ...severu in severozahodu Nove Španije, saj je pokristjanjevanje potekalo hkrati in v soodvisnosti z ekspanzijo kolonialnega sistema.Prispevek podrobneje osvetli pomen, ki so ga misijonarji pripisovali enemu temeljnih opravil svojega duhovnega poslanstva, podeljevanju krsta. Skozi pogled Marka Antona Kappusa se pokaže, v kako zelo različnih, negotovih, burnih, pogosto protislovnih razmerah so delovali, s kakšnimi objektivnimi in subjektivnimi izzivi so se srečevali ter kako globoka sta bila njihova vera in prepričanje v upravičenost svojega početja. V tem kontekstu je zanimiva vsebina Kappusovega pisma provincialu Diegu de Almonazirju iz leta 1695, v katerem se izriše drugačen, doslej nepoznan odtenek v odnosu slovenskega jezuita do slovitega misijonarja, raziskovalca in kartografa Francisca Eusebia Kina.
1936. gadā, sākoties Spānijas pilsoņu karam, Latvijas ārpolitikā radās unikāli, tikai Latvijas un Spānijas attiecībām raksturīgi apstākļi un norises. Rakstā izvērtēta Latvijas oficiālā nostāja un ...Latvijas pilsoņu iesaiste Spānijas pilsoņu karā, kā arī aplūkota abu valstu diplomātisko un konsulāro pārstāvju darbība gan Spānijas pilsoņu kara laikā, gan centieni atjaunot Latvijas attiecības ar Spāniju laika posmā līdz Latvijas okupācijai 1940. gada 17. jūnijā. Raksta mērķis ir atspoguļot Latvijas un Spānijas attiecību attīstību Spānijas pilsoņu kara kontekstā. Galveno avotu bāzi veido Latvijas Nacionālā arhīva Latvijas Valsts vēstures arhīva fondu dokumenti un informācija preses izdevumos.
PDF
