Petrarcovo pismo Giacomu Colonni je sedmo pismo druge knjige Petrarcove zbirke proznih pisem v latinščini z naslovom Pisma o osebnih zadevah (De rerum familiarium) ali na kratko Familiares. Giacomo ...Colonna je bil četrti sin pomembnega rimskega senatorja in Petrarcovega prvega pokrovitelja Stefana di Colonne Starejšega. Giacomo in Petrarca sta se spoznala v Bologni med študijem prava pri Giovanniju D‘Andrea in postala bližnja prijatelja. Leta 1328 je Giacomo postal škof v Lombezu, kamor je za stalno odpotoval leta 1330, spremljali pa so ga Petrarca, Ludwiga van Kempen in Angelo Tosetti. Potovanje pa je ostalo med Petrarcovimi najljubšimi spomini in se ga pogosto spominja v svojih pismih. Leta 1333 se je Giacomo odpavil v Avignon, da bi obiskal svojega brata, vplivnega kardinala Giovannija Colonno, a je bil nato odpoklican v Rim. Tam se je zadnjič v življenju srečal s Petrarco. Leta 1440 se je preselil nazaj v Lombez in nekaj mesecev zatem umrl. Petrarca globoko žaluje za njim v Fam. 4.13.
Primo Levi, ki je najbolj poznan po avtobiografskih delih, v katerih pripoveduje o ujetništvu v Auschwitzu, se v številnih besedilih ukvarja s pojmom spomina. Opozarja, da lahko nezanesljivost ...spomina zamaje verodostojnost avtobiografske pripovedi. Spomin ima v njegovih delih kompleksne funkcije kot aktiven proces, ki se realizira prek ohranjanja in pripovedovanja spominov. V delu Ali je to človek avtor predmet pripovedovanja omeji na to, kar je sam videl in doživel. V Premirje uvrsti izbor spominov, medtem ko se v eseju Potopljeni in rešeni opre na podatke iz obsežne taboriščne literature. Namen njegovega pričevanja na temelju spomina je, da nasprotuje izničenju ter prispeva k ponovni izgradnji izgubljene osebne in kolektivne identitete. Levi poleg tega ugotavlja, da pripoved deluje kot nekakšen umetni spomin, ki predstavlja zaščitno pregrado med sedanjostjo in travmatično preteklostjo, hkrati pa izriva pristne spomine in avtorju onemogoča neposreden dostop do njih.
Prispevek prek primerjalne analize biografskih dokumentov, nazorov, literarnih in teoloških del obravnava dva kompleksna renesančna načina za razumevanje humanističnega individuuma, kot se odražata v ...delih svetega Maksima Greka in Eneja Silvija Piccolominija. Primerjava dveh teologov, ki sta precejšen del življenja preživela v stiku z renesančno mislijo, pokaže, kako je slednja zaznamovala tudi njuna teološka sistema ter zaostrila njuno ortodoksnost v nepopuščanju tedaj aktualnemu antropocentrizmu. Obema avtorjema so skupne: osebna raba jezika (idiolekt); odprto in ustvarjalno sprejemanje tako vzhodnega kot tudi zahodnega krščanstva; nasprotovanje krivoverskim ločinam; poudarjen kristološki teocentrizem; zavedanje ogroženosti krščanskega sveta; avtobiografskost njunih del. Prav v združevanju vzhodnih in zahodnih krščanskih elementov ter v izpostavljenem in prepoznavno osebnem interpretiranju svetopisemskega sporočila je mogoče utemeljiti podobnost primerjanih nazorov. Povečana avtobiografskost njunih spisov priča o močni vezi z renesančnim humanizmom.
V članku preučujem, kako se sodobni francoski avtobiografski roman spreminja in razvija iz osebne izpovedne proze v preplet avtobiografije, generacijskega romana in socialne proze, kakršnega v ...francoski književnosti doslej ni bilo. Tovrstni roman – ki slovenski prozi 20. stoletja ni tuj – bom natančneje opredelila skozi razmišljanje o metodoloških težavah, ki jih povzroča »avtosociobiografija«, kakor jo poimenuje pisateljica Annie Ernaux, in skozi podrobno analizo treh literarnih del s preloma med 20. in 21. stoletjem: v romanih La Place (Prostor, 1982) in Les Années (Leta, 2008) pisateljice Annie Ernaux (rojena leta 1940) ter v avtobiografski pripovedi En Camping-car (Avtodom, 2016) Ivana Jablonke (rojen leta 1973).
Članek se ukvarja s queerovskim otrokom, nenormativnim otrokom, ki znotraj formulacije otroka kot nedolžnega bitja s predpostavljeno bodočo heteroseksualnostjo po navadi ostaja skrit. Zanima nas, ...kje iskati queerovskega otroka in kako o njem govoriti. Ravno zato, ker je queerovskemu otroku navadno zanikano mesto znotraj formulacij otroštva in se izrekanje queerovstva v sedanjiku (»Sem queerovski otrok.«) le malokrat zgodi, ga iščemo v fikciji z avtobiografskimi elementi, ki queerovstvo otroku pripiše za nazaj. Skozi primere biomitografije Zami: novo črkovanje mojega imena in eksperimentalnega dokumentarca Hide and Seek poskušamo pokazati, kako queerovsko otroštvo odpira potenciale drugačne formulacije želje in rasti, ki jima ne moremo zlahka določiti smeri in izid.
Prispevek predstavi primerjalno analizo literarnega opusa Brine Švigelj Merat (Brine Svit) in romana Eve Hoffman Lost in Translation: Življenje v drugem jeziku s temeljnim poudarkom na jezikovni ...identiteti, ki se v delih obeh literarnih ustvarjalk zelo izrazito pojavlja in je ključno povezana tudi z njuno avtobiografsko izkušnjo migracije ter z jezikovnim, s kulturnim in z družbenim vživljanjem v novo okolje. Literarni ustvarjalki se v svojih delih ob vprašanjih jezikovne identitete dotikata tudi osebnostne gradnje literarnih protagonistov in protagonistk v novem življenjskem okolju po izkušnji migracije.
Med umetniki iste generacije, t. i. milenijci, ki delujejo predvsem na neodvisni sceni, lahko opazimo določene podobnosti, kot jih kažejo in uporabljajo predvsem v gledaliških formah, temah in odnosu ...do dramskega besedila. Bolj kot izvirna dramska besedila jih zanimajo avtobiografska besedila. Avtor pri tem ne nastopa kot samostojna oseba, temveč sodeluje cel kolektiv avtorjev. Gre za skupino ustvarjalcev, vključno z igralci oziroma izvajalci, ki izoblikuje dokončno različico besedila. Zdi se, da je izražanje avtentičnosti tako prek besedila kot na odru poglavitni namen takih pristopov k dramatiki. Predmet interpretacije postanejo trivialne in vsakdanje življenjske zadeve. V središče pozornosti postavljajo ljudi kot lastno samopodobo ali pa ljudi kot osebe, ki jih poznajo iz prijateljskih ali družinskih krogov, iz medijev ali iz pripovedovanja drugih. Avtorji se navdihujejo pri samih sebi, pri svojih težavah in odnosu do življenja. Poleg tega ustvarjalci radi pripovedujejo o sebi, analizirajo svoja občutja in zaznave, kot da bi imelo to, da jih lahko definirajo pred gledalci, nanje terapevtski učinek in bi potrjevalo relevantnost njihovega odnosa do življenja. Kaj lahko taka avtentičnost, ki se izraža s samoprojekcijo umetnikov v besedila pa tudi v uprizoritve, nudi občinstvu? Ali pri občinstvu vzbuja globlje zavedanje in razumevanje življenja ali zgolj reciklira tisto, kar že vemo?
Koron’s monograph explores a vast field of theory – occassionally called post-classical narratology – from the historical-developmental and the systematic or theoretical-methodological perspectives. ...The first part of the book treats the theoretical preliminaries, basic concepts, terminological questions, delimitations of the research subject, and the definitions of narrative. The second part outlines the history of narrative theories, divided into several phases, and the formation of its concepts. The third part discusses Slovenian contributions to the field and compares them to the international state of research. The fourth part examines the applicability of contemporary narratological approaches to concrete texts. It treats the concept of omniscient narration, aspects of narratology of drama and the phenomenon of narrativity in the plays of Dušan Jovanović (1939–), the development of gendered narratology, the introduction of narratological concepts in autobiographies and concludes the discussion with entering the interdisciplinary field of historiographical narratology.
This collective volume is the first monographic and interdisciplinary study of autobiography in Slovenia. Nineteen authors are discussing the issues of its development, combining the methods of ...literary scholarship with the philosophical, historiographical, ethnological, sociological and other perspectives. Theoretical insights are complemented by a series of case studies on the history of autobiographical discourse in Slovenian cultural space and beyond it from the end of the 18th century to the present.
PDF
