The methodology of researching word-formation groups expands exploration of the binary relationship between the motivating and motivated word to include the relationship between the simplex word and ...all its pertinent direct (the verb pogledati in relation to the verb gledati) or indirect (the noun pogled in relation to the verb gledati) derivatives. In this way, word-formation groups with words derived from the same root and meaning are taken into account. The aim of this article is (1) to present word-formation and meaning producing characteristics of select simplex Slovene verbs with connotative meaning, and (2) within a word-formation group, to specify places where the basis of word-formation lacks connotative meaning, whereas derivatives possess it (gledati → ogledati → ogleduh nav. slabš.; videti → vidljiv knjiž. → vidljivost).
Pričujoči članek se posveča etimologiji besede чекор 'korak', kijo s takim pomenom in besedotvorno zgradbo pozna le makedonščina. Ker se ista beseda z naglasom na zadnjem zlogu ter pomeni 'suho, ...krivo drevo', 'stor' in 'korenina' pojavlja v jugovzhodni makedonščini ter nekaterih bolgarskih narečjih, bomo poskusili ti dve besedi izvesti iz istega korena in analizirati njun prvotni pomen.
Avtor se v članku vrača k besedotvornemu postopku krajšav, ki ga je raziskoval že pred štiridesetimi leti v svojem magistrskem delu. Članek želi na primeru korpusa, ki je nastal na podlagi ...spremljanja oddaje Télématin na frankofonski televizijski mreži TV5, dokazati, da je krajšanje živ in razširjen postopek, ki se pojavlja predvsem v različnih oblikah govorne komunikacije.
Prispevek utemeljuje potrebo po vključitvi besedotvorne univerbizacije v slovenski besedotvorni sistem, ker se z njo pri tvorbi samostalnika rešujejo nekatere vrste tvorjenk, ki so ostale na obrobju ...tvorbenega raziskovanja, sodobna jezikovna raba pa kaže na njihov porast. Hkrati pa je predlagana terminološka ureditev z rabo domačih izrazov poenobesedenje in poenobesedenka za vzporedna prevzeta izraza univerbizacija in univerbat.
V prispevku predstavljamo razumevanje besedotvorne produktivnosti, kakršnega je na korpusni metodologiji konec 80. in v začetku 90. let 20. stoletja utemeljil Harald Baayen. Baayenov način ...izračunavanja produktivnosti P smo preizkusili na desetih slovenskih priponskih obrazilih, ki tvorijo samostalniške navadne izpeljanke iz glagolov, in sicer izpeljanke moškega spola s pomenom človeškega vršilca dejanja. Šlo je za obrazila -vec, -telj, -ež, -uh, -avh, -ar, -lec, -ač, -aj in -ant. Polavtomatski postopek pridobivanja podatkov smo izvedli na korpusu pisne slovenščine Kres ter med drugim ugotovili, da sta število tvorjenk, katerih del je določeno obrazilo, in produktivnost P tega istega obrazila lahko (zelo) različna. Npr.: največ tvorjenk izmed naštetih je tvorilo obrazilo -lec, medtem ko je bil P najvišji pri obrazilu -ež. Na podlagi podatkov iz Kresa smo nato prikazali še seznam obravnavanih obrazil skupaj s tvorjenkami, tj. seznam, kakršen bi lahko bil del nove slovnice slovenščine, ter ga na kratko komentirali, v zaključni razpravi pa smo se nato opredelili še do nekaterih prednosti in slabosti prikazanega pristopa.
Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice Gostenčnik, Januška; Horvat, Mojca Kumin
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
03/2023, Volume:
13, Issue:
13
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prispevku so osvetljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narečni leksemi poimenujejo tri ...predmetnosti s podobnimi, a vendar različnimi kulturološkimi oz. etnografskimi ozadji, smo si pri pregledu izvora leksemov zastavili vprašanje njihove povezanosti z izvorom denotatov samih. Stanje v slovenskih narečjih smo osvetlili in osmislili še s splošnoslovanskim knjižnojezikovnim gradivom. V ospredju je jezikoslovna analiza, in sicer geolingvistična, besedotvorno-etimološka ter pomensko-motivacijska. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem območju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so bile uveljavljene v širšo uporabo kot del jedilnega pribora relativno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim prostorom pa se opaža visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost zaradi različnih namembnosti v preteklosti. eksemi nožič, vilice oz. edninsko vilica in razsoška oz. množinsko razsoške so doživele besedotvorno spremembo, saj ohranjajo strukturalne pripone, le-te pa niso (več) nosilke besedotvornega pomena, so torej tavtološke izpeljanke. Leksema nož in pošada pričata o pomenski oz. semantični spremembi, pri obeh je prišlo do ožanja pomena, in sicer v smeri nadpomenka → podpomenka.
V slovenskih narečjih so maskulinizacije in feminizacije nevter znane v različnem obsegu. V literaturi sta pojava bolje obdelana za ednino, v tem príspevku pa želimo predstaviti pojav oziroma ostanke ...tega pojava v ledinskih imenih, ko se v množini izenačijo oblike za vse tri spole, in ga poskušamo prostorsko zamejiti. Novo gradivo iz bovškega govora obsoškega narečja in izpisi obstoječega pojav namreč v marsičem pojasnijo.
V članku je obravnavan nastanek besedotvornega vzorca tipa vino → vinar → vinarstvo oz. strojiti → strojar → strojarstvo, tj. nastanek samostalnikov z zloženo pripono ‑ar-stvo v slovenščini. Prikazan ...je izvor, tj. prvotna oblika in prvotni besedotvorni pomen praslovanskih samostalnikov na *‑ar-ьstvo. Pojasnjeno je povečanje njihove produktivnosti v slovenščini (kot tudi v nekaterih drugih t. i. srednjeevropskih slovanskih jezikih), in sicer v kontekstu konvergentnega jezikovnega spreminjanja znotraj srednjeevropskega jezikovnega areala.
This monography entitled The Multistage Word Formation (Case Study of the Verbs of Sense Perception) presents the word-formation and content-formation capabilities of verbs that denote perception of ...the five senses: sight, hearing, smell, touch and taste. The standpoint is based on a multistage method that extends research of the binary relation between the motivating and the motivated word into research of the relation between a non-derivative word and all of its direct and indirect derivatives.
V članku je obravnavan izvor pridevnikov na -ov/-ev iz samostalnikov ženskega spola v slovenščini. Prikazani so nastanek in prvotni besedotvorni pomen praslovanské izsamostalniške pridevniške pripone ...*-ov-ъ/*-ev-ъ ter vrste pomenov pridevnikov na -ov/-ev v slovenščini, in sicer glede na slovarski pomen samostalnikov v jedru zložene samostalniške besedne zveze, ki jih ti pridevniki pomensko določajo.
PDF
