V članku je obravnavan izvor pridevnikov na -ov/-ev iz samostalnikov ženskega spola v slovenščini. Prikazani so nastanek in prvotni besedotvorni pomen praslovanské izsamostalniške pridevniške pripone ...*-ov-ъ/*-ev-ъ ter vrste pomenov pridevnikov na -ov/-ev v slovenščini, in sicer glede na slovarski pomen samostalnikov v jedru zložene samostalniške besedne zveze, ki jih ti pridevniki pomensko določajo.
Članek ima namen predstaviti metodologijo besedotvorne analize, ki jo imenujemo stopenjsko besedotvorje. Gre za dokaj novo vejo besedotvorja v slovenskem prostoru, ki ima sicer svoje začetke v ruskij ...jezikoslovnih okoljih, vendar pa osnovo zanjo najdemo tudi v dognanjih slovenskih avtorjev. V članku je predstavljena metodologija, osnovna poimenovanja in zgodovinski oris razvoja metodologije.
Predmet raziskave predstavljajo semantika, produktivnost in ustaljenost besedotvornih struktur in razmerij, tema raziskave je kulturno-kognitivni potencial besedotvorne vrednosti besede, cilj ...razprave pa preučitev kulturnih vidikov kategorizacije vedenj s tvorjenkami. Razprava nadaljuje znanstveno diskusijo o kulturno-kognitivnem potencialu tvorjenk, začeto v delih A. Wierbicke, R. W. Browna, M. Forda, E. S. Kubrjakove idr.
Zapleten tvorbeni sistem ruskega glagola postavlja prevajalce iz ruščine v španščino pred velike težave. Problem so številne teorije skušale razložiti z različnih vidikov, dosedanje raziskave pa do ...pokazale, da pomene predpon določajo glagolski pomeni. Članek se osredotoča na predpono pod-, ki v ruščini izraža majhno količino. Rezultat pričujoče analize je pomenska sistemizacija glagolov s predpono pod-. Članek tudi vzpostavlja pravila za prevod glagolov s to predpono iz ruščine v španščino.
V besedilih 16. stoletja lahko prvikrat odkrivamo zakonitosti besedotvornega sistema knjižne leksike. V slovarski obliki izdan besedotvorni popis prevodov vseh biblijskih besedil slovenskih ...protestantov (2006) je omogočil izčrpen popis pridevniških tvorjenk. Z jezikoslovno analizo smo ugotavljali najbolj produktivne tvorbene postopke in modele, večjo ali manjšo frekvenco tvorjenk v besedilih in konkurenčna razmerjaa med besedotvornimi variantami. Ob podpori sobesedila smo ugotavljali besedotvornopomenske kategorije tvorjenih pridevnikov.
V prispevku se dodatno pomensko in formalno utemeljuje več kot sto petdeset let stara Curtiusova in Sonnejeva povezava pide. geografskega termina srednjega spola +mori- (v psl. *mor'e, lat. mare ...) ...z glagolskim korenom *mer- 'umirati'.
PDF
