Extended description:
Slovenija je med drugim tudi dežela vinogradov, saj letno pridelamo 400.000 do 900.000 hektolitrov vina. Promet z vinom pa je samo lani na primer znašal 374.000 hektolitrov, ...60.000 hektolitrov pa smo izvozili. Toda pred meseci je nastal v prodaji vina precej kritičen položaj. Zaradi povečanih dajatev, ki so se marca zvišale od 7% na 25% (uveden je bil tudi 5% zvezni davek), obrestne mere na zaloge pa povečale od 1% na 7%, so cene vina močno narastle, promet pa padel kar za 40%. In tako trenutno leži v kleteh 323.000 hektolitrov neprodanega vina. Ker pa je do trgatve samo še 4 do 5 mesecev, pa nastaja tudi vprašanje, kam shraniti novi pridelek, saj so vse kleti že zdaj polne.
Vino ne gre v denar. Pa saj nič čudnega. Cene v nadrobni prodaji so kar za 120% do 150% večje od nabavnih, liter kvalitetnega vina pa stane tudi 600 dinarjev.
Navkljub taki kritični situaciji pa so nekatera podjetja do nedavnega vina celo uvažala in ga prodajala po sorazmerno nizkih cenah.
In posledica takih cen? V trgovinah so cele gore steklenic vina, ki si ga potrošnik ob sedanjih cenah pač ne more privoščiti. Grosisti pa ne vedo, kam z velikimi zalogami vina.
Potrošniki spet segajo po žganih pijačah, saj je vino predrago. In to je spet škodljiv pojav, saj povečane družbene dajatve niso prizadele cen žganih pijač.
Toda nekateri potrošniki so se že znašli v tej novi situaciji. Malokdo ve, da je v Ljubljani tudi nekaj točilnic, kjer grosisti točijo pristna vina po zelo zmernih cenah.Vsi ti pojavi niso razveseljivi. Zato bi bilo dobro predpise in cene čim prej popraviti in prilagoditi, ne na škodo potrošnikov, temveč samo v prid dobremu gospodarjenju.
Extended description:
Slovenija je med drugim tudi dežela vinogradov, saj letno pridelamo 400.000 do 900.000 hektolitrov vina. Promet z vinom pa je samo lani na primer znašal 374.000 hektolitrov, 60.000 hektolitrov pa smo izvozili. Toda pred meseci je nastal v prodaji vina precej kritičen položaj. Zaradi povečanih dajatev, ki so se marca zvišale od 7% na 25% (uveden je bil tudi 5% zvezni davek), obrestne mere na zaloge pa povečale od 1% na 7%, so cene vina močno narastle, promet pa padel kar za 40%. In tako trenutno leži v kleteh 323.000 hektolitrov neprodanega vina. Ker pa je do trgatve samo še 4 do 5 mesecev, pa nastaja tudi vprašanje, kam shraniti novi pridelek, saj so vse kleti že zdaj polne.
Vino ne gre v denar. Pa saj nič čudnega. Cene v nadrobni prodaji so kar za 120% do 150% večje od nabavnih, liter kvalitetnega vina pa stane tudi 600 dinarjev.
Navkljub taki kritični situaciji pa so nekatera podjetja do nedavnega vina celo uvažala in ga prodajala po sorazmerno nizkih cenah.
In posledica takih cen? V trgovinah so cele gore steklenic vina, ki si ga potrošnik ob sedanjih cenah pač ne more privoščiti. Grosisti pa ne vedo, kam z velikimi zalogami vina.
Potrošniki spet segajo po žganih pijačah, saj je vino predrago. In to je spet škodljiv pojav, saj povečane družbene dajatve niso prizadele cen žganih pijač.
Toda nekateri potrošniki so se že znašli v tej novi situaciji. Malokdo ve, da je v Ljubljani tudi nekaj točilnic, kjer grosisti točijo pristna vina po zelo zmernih cenah.Vsi ti pojavi niso razveseljivi. Zato bi bilo dobro predpise in cene čim prej popraviti in prilagoditi, ne na škodo potrošnikov, temveč samo v prid dobremu gospodarjenju.
Wine growers facing problems due to increased taxes and a decrease in wine sales.
Original language summary:
Težave vinarjev zaradi povečanih davkov in zmanjšane prodaje vina.
