Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
U ovom radu razmatrani su dugoročni, polustoljetni demografski procesi u Hrvatskoj s aspekta podataka dobivenih u posljednjem popisu stanovništva (2001. godine). To su sljedeći procesi: depopulacija ...(parcijalna i ukupna), njezine sastavnice (prirodna promjena i migracija), prostorni aspekt depopulacije, njezino širenje i neravnomjerni razmještaj stanovništva) te starenje stanovništva (ukupno i prema pojedinim starosnim kontingentima). Iako podaci popisa 2001. godine zbog promjene popisne koncepcije u tom popisu u odnosu na ranije popise (od 1948. do 1991. godine) nisu posve usporedivi, pokazalo se da su se navedeni procesi, napose u posljednjem međupopisnom razdoblju (1991.-2001.) nastavili te da su rat u Hrvatskoj, privredna recesija i činjenica da Hrvatska nema potrebnu populacijsku politiku, djelovali na ubrzanje navedenih nepovoljnih procesa, što ima negativne ne samo demografske, već sve više ekonomske i socijalne implikacije za razvoj Hrvatske. Snagom demografske inercije, ti se procesi (uz ostale nepromijenjene uvjete) tijekom sljedeća tri desetljeća ne samo nastavljaju, već i ubrzavaju. U Hrvatskoj sve više dolazi do izražaja, napose sa stanovišta tekućih promjena u dobnoj strukturi, tzv. negativni populacijski momentum, a demografski problem postaje sve više društveno-gospodarski problem.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Na temelju sačuvanih izvora pokušavaju se procijeniti ljudski gubici, koje je napose zadarsko plemstvo pretrpjelo kao posljedicu mletačke opsade 1345./1346. godine i Crne smrti 1348./1349. godine te ...ocijeniti kako su ti gubici utjecali na njihov kasniji društveni status u gradu. Sudske parnice o nasljedstvu omogućavaju detaljniji uvid u gubitke devet plemićkih obitelji (Senzadeo, Detrico, Botono, Cande, Sloraddo, Soppe, Saladini, Rosa, Drechia, Bogde/Lovrehna), što se može dopuniti podacima iz oporuka i suvremenim mletačkim izvorima.
Na temelju najstarije sačuvane matične knjige krštenih, vjenčanih i umrlih župe Čepić (1782. – 1862.) istraženi su neki elementi demografskog ponašanja stanovništva u tom osamdesetogodišnjem ...razdoblju: natalitet, mortalitet, sezonsko kretanje demografskih pokazatelja, motivacija imenovanja krštenih i sl. Na temelju dosadašnjih istraživanja za ostale istarske župe, stanje u župi Čepić uspoređeno je sa stanjem u župama Kaštel, Novigrad, Poreč, Pula, Svetvinčenat i Vrsar.
Članek predstavlja razvoj priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni z vidika vplivov na raven rodnosti v Sloveniji. Analizira priseljevanje v Slovenijo in na podlagi primerjav rodnosti ...posameznih etničnih skupin v Sloveniji opredeljuje vlogo le-teh v skupni rodnosti v Sloveniji. Poudarek je na primerjavah rodnosti priseljenega prebivalstva napram večinskemu prebivalstvu v Sloveniji. Rezultati dajejo podlago za sklep, da priseljevanje v Slovenijo ni podaljšalo, oziroma zaustavilo demografskega prehoda v Sloveniji, kot se to pogosto domneva, pač pa je povzročilo, da so bile spremembe še izrazitejše. To lahko dokažemo z generacijskimi vrednostmi končnega potomstva, ki kažejo, da se je krivulja zniževanja končnega potomstva spuščala enakomerno in da glede na povečan obseg generacij, ki so se številčno od priseljevanja najbolj okrepile, v svojih starostnih skupinah niso povečale tudi končnega potomstva. Transverzalni podatki kažejo sovpadanje zastoja v upadanju celotne rodnosti z obdobji izdatnejšega priseljevanja v Slovenijo – to je v 1970. letih. Poglobljena analiza pa nam kaže, da je pri tem igral najpomembnejšo vlogo starostni efekt, ki ni bil v neposredni zvezi s priseljevanjem. Celotna rodnost se je ob stagnaciji v 1970. že v prvi polovici 1980. naglo znižala, kar je v nasprotju s takrat obstoječim trendom naglega povečevanja števila priseljencev. Nekateri avtorji so ugotavljali, da je v obdobju od konca 1960. let in 1970. let korelacija med rodnostjo in priseljevanjem negativna, v 1980. letih pa visoka in pozitivna. Ob tem je nujno potrebno opomniti, da situacije v 1980. ne moremo izvzemati iz celote, kajti arbitrarna odločitev o časovnem intervalu opazovanja močno vpliva na rezultate. Kako sicer pojasniti relativno visoko in skokovito povečanje migracijskega salda v »prvem« obdobju s splošnim nižanjem vrednosti celotne rodnosti v Sloveniji, ob hkratnem strmem upadanju in sovpadanju vrednosti celotne rodnosti in migracijskega salda? Situacije v 1980. letih torej ne gre posploševati na situacijo v 1970. To posploševanje inducira tezo, da se je z upadom priseljevanja znižala tudi rodnost. Taka teza je v popolni kontradikciji s situacijo v 1970., ko je priseljevanje skokovito naraščalo, rodnost pa je kljub temu padala. Integralno gledano je priseljevanje vplivalo dejansko na skrajšanje demografskega prehoda, oziroma je povzročilo strmejši prehod v drugo demografsko tranzicijo. Da priselitve dejansko niso mogle zaustaviti demografskega prehoda, je razvidno tudi iz podatkov o končnem potomstvu priseljenk. Le-to je, kot smo pokazali, v povprečju nižje od tistega pri Slovenkah. To pa pomeni ravno nasprotno, namreč da so priseljenke prispevale k hitremu upadanju transverzalnih vrednosti rodnosti v 1980. letih. Presojanje vplivov priseljevanja na potek demografskega prehoda preko celotne rodnosti je problematično iz več razlogov. Najpomembnejši je ta, da so transverzalni kazalniki pod močnim vplivom trenutnih dejavnikov, posebej še sprememb povprečne starosti mater ob rojstvu otrok. Vpliv teh sprememb je tako velik, da je lahko letna vrednost precenjena ali podcenjena tudi za več kot desetino. To pa je bistveno več, kot lahko na vrednosti celotne rodnosti vplivajo kvantitativne spremembe rodnostnega obnašanja, ki so po svoji naravi dolgoročne, in kar potrjujejo tudi longitudinalni kazalniki.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
