Prešernu naj bi se v šoli v Ribnici (1800–1812) zgodilo nekaj, kar ga je zaznamovalo za celo življenje. Prispevek najobširneje doslej predstavi vire za razlage »Prešernovega ribniškega doživljaja« ...ter njihove interpretacije v Prešernovih strokovno-znanstvenih in leposlovnih biografijah. Po njihovem pregledu avtor predlaga še svoj odgovor na vprašanje, kaj travmatičnega se je Prešernu v Ribnici zgodilo.
Prešernu naj bi se v šoli v Ribnici (1800-1812) zgodilo nekaj, kar ga je zaznamovalo za celo življenje. Prispevek najobširneje doslej predstavi vire za razlage »Prešernovega ribniškega doživljaja« ...ter njihove interpretacije v Prešernovih strokovno-znanstvenih in leposlovnih biografijah. Po njihovem pregledu avtor predlaga še svoj odgovor na vprašanje, kaj travmatičnega se je Prešernu v Ribnici zgodilo.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Kmetijske in rokodelske novice so izhajale tedensko, urejal jih je Janez Bleiweis. Namenjene so bile najprej v pomoč kmetom in ...obrtnikom, kasneje pa so objavljale prispevke s področja leposlovja, konservativne politike, kulture in dopisov iz raznih krajev. Pomembne so bile predvsem zaradi utrjevanja slovenskega knjižnega jezika, splošnega sprejema gajice in nasploh zaradi vsestranskega kulturnega razvoja slovenskega naroda. Časnik se nadaljuje pod naslovom Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Razprava obravnava dobro znano zgodbo o Prešernovi poeziji in Šenoovi avtobiografski noveli Karamfil sa pjesnikova groba (1878), a vanjo vstopa z nove perspektive. Po eni strani zasleduje ...transformacijo gorske krajine v mitski kraj slovenstva, ki je potekala v starejši slovenski poeziji, hkrati pa Šenoovo nacionalno »spreobrnitev« obravnava v širšem kontekstu evropskega kulturnega nacionalizma in komemorativnih kultov pesnikov.
Za večinski slovenski pogled na proces pokristjanjevanja slovenskih zgodovinskih dežel v srednjem veku je kljub tesni prepletenosti zahodne oblike krščanstva s slovensko kulturo značilna precejšnja ...zadržanost. Odločilno je pojmovanje, da je bil sprejem krščanstva v kneževini Karantaniji povezan z izgubo politične svobode. Deloma je zadrego glede uveljavitve krščanstva celo pri katoliških zgodovinarjih spodbujal izvor temeljnega vira zanj v Salzburgu. Odločilno vlogo pa je odigrala kreativna predelava virov, ki jo je v svoji povesti v verzih Krst pri Savici izpeljal France Prešeren. Pri tem je vešče prenesel težišče nasilnih ekscesov na krščanskega kneza Valtunka (Valjhuna), obenem pa podčrtal bratomorni značaj spopadov zaradi vpeljave nove vere in uveljavitev tuje oblasti kot posledico posega Tasila III. Valtunku v prid. Prešernova različica je padla na plodna tla pri skoraj vseh zgodovinarjih vsaj do konca 20. stoletja.
V članku s primerjalno analizo recepcij dveh nacionalnih pesnitev, Prešernovega Krsta pri Savici in Máchovega Maja, ugotavljamo, v čem sta si bila podobna in kako sta se razlikovala procesa ...kanonizacije teh dveh del, ki sta v obdobju narodnih preporodov v 19. stoletju zasedli podobni mesti v češki in slovenski nacionalni literaturi. Primerjamo, kako so se skozi pisemsko, kritiško in literarno recepcijo spreminjali pogledi na deli od prve objave (1836) do tedaj, ko sta bili sprejeti v nacionalni literarni kanon.
Niz Prešernovih jezikov Turk, Boštjan Marko
Vestnik za tuje jezike,
12/2015, Volume:
7, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Članek se posveča analizi uvodnega mota v Nameček nemških in ponemčenih poezij »getico scripsi sermone libellum«, ki jih je France Prešeren sprva namenil za objavo skupaj s Poezijami, kasneje pa jih ...je pustil zunaj zbirke. Članek ugotavlja, da je razlog opustitve v razmerju med linguo franco Avstro-ogrske monarhije in slovenščino. Prešeren je moto izbral namenoma, da bi svoje pisanje v nemščini identificiral s položajem Ovida, ko se znajde v pontskem izgnanstvu in začne pisati v barbarskem jeziku. Prešernova kretnja, s katero nemščino označi za barbarski jezik, najde svojo utemeljitev v romantični filozofiji modernega subjektivizma, ki temelji na Kantovem gnoseološkem obratu. Ne določa svet zavesti, temveč določa zavest svet. Zgolj v luči te sodbe a priori je bilo Francetu Prešernu mogoče zavzeti takšno stališče, na ta način pa protestirati zoper splošno prakso zatiranja njegove materinščine. Z oznako nemških poezij s slabšalnim izrazom »nameček« in s končno opustitvijo lastnih besedil, je ta filozofski nazor tudi potrdil na lastnem zgledu.
Los eslovenos tenemos varios héroes míticos marcados por la experiencia de la interculturalidad: el buen soberano Kralj Matjaž (el Rey Matías) que duerme bajo el monte de Peca, esperando a que le ...crezca lo suficientemente la barba para poder entrar en acción; Martin Krpan, hombre fuerte como un roble que liberó Viena del mal y a cambio consiguió un permiso especial para traficar con sal; Peter Klepec, un chico humilde que compartía con los demás su fuerza; y Lepa Vida (Hermosa Vida), la joven madre que por engaño abandona a su hijo y su hogar para viajar en barco al extranjero. Todos ellos tienen origen en el bagaje cultural popular y todos ellos posteriormente han sido objeto de nuevas y distintas adaptaciones artísticas. Entre las adaptaciones literarias por frecuencia sobresale Hermosa Vida, que a su vez ha tenido eco (aunque mucho menor) en la pintura: sobresale la obra de Maksim Gaspari, y la obra de Marko Kociper (2010) en cómic ‒recogida en una de las versiones literarias más recientes, Hermosa Vida en acción de Andrej Rozman Roza.
Drugo, ali so in kdaj so lirski subjekt in zenske v Presernovih pesmih resni?ne osebe?5 Misel, da niso, je ze iz Presernovih ?asov. Kidri? (1934/1978: 55) na podlagi pisma ?opovega brata pise: »vsi ...kranjski visokosolci na Dunaju so mislili, da je pe- snikova Lavra imaginarna oseba. ... Akrostih Sonetnega venca ... je torej na vse strani u?inkoval kot bomba«. Neavtobiografske so po Kidri?u (1934/1978: 44-45) npr. saljive romance H?ere svet, U?enec, Dohtar, »da pa je vsaka resna Presernova ljubezenska konfesija vzklila iz misli na neko dolo?eno osebo, o tem ne more biti dvoma.« Sem sodijo Ljubeznjeni soneti, Prva ljubezen, Gazele, Sonetni venec, deset poven?nih sonetov, Julija naj bi bila motiv tudi za Prekop, Neiztrohnjeno srce, Zdra- vilo ljubezni, zensko zvestobo in Ribi?a (Kidri? 1934/1978: 56 -57), po letu 1840 je vsaj tri pesmi napisal eni od sester Podboj (Jerici ali Antoniji), namre? K slovesu, Ukazi, Sila spomina, morda Zgubljeno vero (Kidri? 1934/1978 in Kidri? 1935; Slo- dnjak 1979). »Ali je vplivala na pesnikovo ob?utje samo ena povzro?iteljica ali jih je bilo ve??« Kidri? (1934/1978: 37, 42-46) je za dobo do leta 1833, ki je najpoznejsi mozni Julijin datum, nastel kar nekaj potencialnih Lavr, torej zensk, ki mu ljubezni niso vra?ale (France Preseren je pel le o teh): v ?asovnem zaporedju so to Zalika Dolenc, Kristof birtova Rezika, morda Micika Podboj in Jerica Rotar, od januarja 1832 neka Celov?anka in pa »neznana nam Ljubljan?anka« (tu ni Grad?anke Klunove, saj ga je ta ljubila), Julija in na koncu ena od sester Podboj. Toda v sredis?u presernoslovskega zanimanja je vprasanje, katere pesmi so posve?ene Juliji. (Julija kot najve?ja sloven- ska literarna junakinja ne v Slovenskem biografskem leksikonu, ne v Enciklopediji Slovenije, ne v leksikonu Slovenska knjizevnosta nima svojega gesla.) presernoslovci so npr. o Ljubeznjenih sonetih soglasni, da niso Julijini, nesoglasni pa o Prvi ljube- zni, Strunah, Dohtarju in zlasti o Gazelah, ki so bile objavljene v prilogi Illyrisches Blatt 13. julija 1833, tri mesece po Julijini veliki no?i 1833. Juliji jih pripisujejo zigon 1906, Slodnjak 1951, 1964, 1979 in Paternu 1976, Kidri? pa neki neugotovljivi go- spodi?ni. Za mit o Juliji pa je zazeleno, kot o zigonovih in Puntarjevih prizadevanjih zajedljivo re?e Kidri? (1934/1978: 37, 48), da bi ?im ve? najboljsih pesmi veljalo njej. Odgovor je odvisen od tega, kdaj je kaka pesem nastala oz. bila zasnovana in kdaj se je Preseren zaljubil v Julijo. ?e so bile Gazele zasnovane leta 1832, Preseren pa se je v Julijo zaljubil 1833, potem niso Julijine. Po neavtobiografski razlagi se na velikono?ni 6. april ni zgodilo ni?,6 preseren se je zaljubil ze 1831, letnica 1833 je namig na datum, ko se je zaljubil Petrarka. paTernu (1976: 122, 131) petrarkizem definira tako: »tri temeljne to?ke petrarkisti?ne lirike so zenska ?iste in vzvisene lepote, temeljni odnos do nje je ?as?enje in obozevanje, toda njegova ljubezen ostane neuslisana in nesre?na«; k petrarkizmu sodi se dolo?eno izrazje,7 sama sonetna oblika in do neke mere izmisljena ?ustva (radikalna oblika tega stalis?a je, da Preseren Julije ni resni?no ljubil, ampak si jo je izbral za petrar- kisti?ne potrebe).8 Na te re?i je pomislil ze levstiK (1859/1956: 228): »S Petrarkom se je nas pevec rad primerjal in tudi v tem mu ho?e biti enak, da se je njegovo srce vnelo, ravno ko Petrarkovo, na veliki teden. Ali je bilo to res ali samo izmisljeno, tega ne vemo.« K petrarkisti?ni razlagi 6. aprila se nagibajo: implicitno leveC (1879/1965: 165 pise, da je Juliji pesnil ze 1832), Levstik je nihal, leta 1859 »ne vemo«, leta 1863 pa Presernu ze verjame; nihal je Kidri?, ki je v letih 1925 in 1928 sprejel zigonovo letnico 1831, zavrnil pa njegovo dvodelno razlago soneta9. Za petrarkizem se ogreva slodnjAK (1951, 1964: 222, 1979: 233): »Da je postavil v sonetu Je od vesel'ga ?asa teklo leto za?etek nesre?ne ljubezni v leto 1833 in ne 1831, si razlagamo s tem, da se je Juliji sele tisto leto javno razodel s priob?itvijo Gazel kot ljubezenske poslanice«. Paternu sicer govori o neresljivosti problema, a se v razlagi Gazel, nastalih 1832, na- giba k sklepu, da so namenjene Juliji (1976: 211-12), in v razlagi soneta Je od vesel'ga ?asa (1977: 33), da gre za petrarkisti?ni topos. zigon (1906) je v sto strani obsirni analizi iz vsebine pesmi, formalne zgradbe oz. arhitektonike, njihovih predelav, postavitve v Poezije, pa iz metaforike in ?ustev sklepal, v?asih pa zgolj predpostavljal, da so dolo?ene pesmi zanesljivo posve?ene Juliji. Tej predpostavki je sledilo raziskovanje korespondence med ljudmi sirsega presernovega kroga in kroga okoli ?belice, da bi ugotovil, kdaj so bile pesmi zasno- vane, poslane v branje urednikom, cenzorjem ipd. S tem je zaljubitev v Julijo datiral v sredino leta 1831. Tako nekatere pesmi, nastale leta 1831, opisujejo se pretekle ljubezni, druge pa ze ljubezen do Julije. Ljubeznjeni soneti iz let 1831-32 opisujejo stare ljubezni do njegovega tridesetega leta (5. sonet govori »ze tridesetem letu prede Parka«), Prva ljubezen in Dohtar naj bi nastali 1831 (ker je bil cenzurni rokopis za ?belico III pripravljen ze konec leta 1831) in opisujeta novo ljubezen, Julijo (»prva ljubezen« ni prva kronolosko, ampak v smislu 'glavna'). Nastanek Gazel datira v leto 183215 in so torej Julijine. Po tej logiki je Preseren Julijo res spoznal ze leta 1831 in ne sele aprila 1833. Toda problemati?ne so pesemske interpretacije: po ?em sklepa, da so pesmi namenjene Juliji? Za Gazele pravi, da so po ?ustvovanju in hrepenenju nedvomno Julijine, ker »res prejasno govori vsa njihova vsebina, ?igave so«, »saj preveva vendar ista ljubezen te Gazele, ki polni Venec«; v 5. Gazeli je verz »de za?ne se leto starat' ze v Serpani«, torej meseca julija; ker pa je mesec pisan z veliko za?e- tnico, se tu ze prvi? pri Presernu pojavi Julijino ime. Opis prvega sre?anja v sonetu Je od vesel'ga ?asa teklo leto je podoben opisu v Prvi ljubezni iz 1831 (ker Preseren tu v opombi citira Petrarkov 3. sonet »Era il giorno«, sklepa, da je Preseren to zensko sre?al v cerkvi), zato je zenska v Prvi ljubezni lahko le Julija. Tudi sestnajstletnica iz pesmi Dohtar, ki je nastala 1831, je Julija, ker ji je 1831 za?elo te?i 16. leto16 in ker ?op kot cenzor pesmi ni sprejel v ?belico III, po zigonovem zato, ker ni hotel, da bi jo Ljubljan?ani opravljali.17