Drugo, ali so in kdaj so lirski subjekt in zenske v Presernovih pesmih resni?ne osebe?5 Misel, da niso, je ze iz Presernovih ?asov. Kidri? (1934/1978: 55) na podlagi pisma ?opovega brata pise: »vsi ...kranjski visokosolci na Dunaju so mislili, da je pe- snikova Lavra imaginarna oseba. ... Akrostih Sonetnega venca ... je torej na vse strani u?inkoval kot bomba«. Neavtobiografske so po Kidri?u (1934/1978: 44-45) npr. saljive romance H?ere svet, U?enec, Dohtar, »da pa je vsaka resna Presernova ljubezenska konfesija vzklila iz misli na neko dolo?eno osebo, o tem ne more biti dvoma.« Sem sodijo Ljubeznjeni soneti, Prva ljubezen, Gazele, Sonetni venec, deset poven?nih sonetov, Julija naj bi bila motiv tudi za Prekop, Neiztrohnjeno srce, Zdra- vilo ljubezni, zensko zvestobo in Ribi?a (Kidri? 1934/1978: 56 -57), po letu 1840 je vsaj tri pesmi napisal eni od sester Podboj (Jerici ali Antoniji), namre? K slovesu, Ukazi, Sila spomina, morda Zgubljeno vero (Kidri? 1934/1978 in Kidri? 1935; Slo- dnjak 1979). »Ali je vplivala na pesnikovo ob?utje samo ena povzro?iteljica ali jih je bilo ve??« Kidri? (1934/1978: 37, 42-46) je za dobo do leta 1833, ki je najpoznejsi mozni Julijin datum, nastel kar nekaj potencialnih Lavr, torej zensk, ki mu ljubezni niso vra?ale (France Preseren je pel le o teh): v ?asovnem zaporedju so to Zalika Dolenc, Kristof birtova Rezika, morda Micika Podboj in Jerica Rotar, od januarja 1832 neka Celov?anka in pa »neznana nam Ljubljan?anka« (tu ni Grad?anke Klunove, saj ga je ta ljubila), Julija in na koncu ena od sester Podboj. Toda v sredis?u presernoslovskega zanimanja je vprasanje, katere pesmi so posve?ene Juliji. (Julija kot najve?ja sloven- ska literarna junakinja ne v Slovenskem biografskem leksikonu, ne v Enciklopediji Slovenije, ne v leksikonu Slovenska knjizevnosta nima svojega gesla.) presernoslovci so npr. o Ljubeznjenih sonetih soglasni, da niso Julijini, nesoglasni pa o Prvi ljube- zni, Strunah, Dohtarju in zlasti o Gazelah, ki so bile objavljene v prilogi Illyrisches Blatt 13. julija 1833, tri mesece po Julijini veliki no?i 1833. Juliji jih pripisujejo zigon 1906, Slodnjak 1951, 1964, 1979 in Paternu 1976, Kidri? pa neki neugotovljivi go- spodi?ni. Za mit o Juliji pa je zazeleno, kot o zigonovih in Puntarjevih prizadevanjih zajedljivo re?e Kidri? (1934/1978: 37, 48), da bi ?im ve? najboljsih pesmi veljalo njej. Odgovor je odvisen od tega, kdaj je kaka pesem nastala oz. bila zasnovana in kdaj se je Preseren zaljubil v Julijo. ?e so bile Gazele zasnovane leta 1832, Preseren pa se je v Julijo zaljubil 1833, potem niso Julijine. Po neavtobiografski razlagi se na velikono?ni 6. april ni zgodilo ni?,6 preseren se je zaljubil ze 1831, letnica 1833 je namig na datum, ko se je zaljubil Petrarka. paTernu (1976: 122, 131) petrarkizem definira tako: »tri temeljne to?ke petrarkisti?ne lirike so zenska ?iste in vzvisene lepote, temeljni odnos do nje je ?as?enje in obozevanje, toda njegova ljubezen ostane neuslisana in nesre?na«; k petrarkizmu sodi se dolo?eno izrazje,7 sama sonetna oblika in do neke mere izmisljena ?ustva (radikalna oblika tega stalis?a je, da Preseren Julije ni resni?no ljubil, ampak si jo je izbral za petrar- kisti?ne potrebe).8 Na te re?i je pomislil ze levstiK (1859/1956: 228): »S Petrarkom se je nas pevec rad primerjal in tudi v tem mu ho?e biti enak, da se je njegovo srce vnelo, ravno ko Petrarkovo, na veliki teden. Ali je bilo to res ali samo izmisljeno, tega ne vemo.« K petrarkisti?ni razlagi 6. aprila se nagibajo: implicitno leveC (1879/1965: 165 pise, da je Juliji pesnil ze 1832), Levstik je nihal, leta 1859 »ne vemo«, leta 1863 pa Presernu ze verjame; nihal je Kidri?, ki je v letih 1925 in 1928 sprejel zigonovo letnico 1831, zavrnil pa njegovo dvodelno razlago soneta9. Za petrarkizem se ogreva slodnjAK (1951, 1964: 222, 1979: 233): »Da je postavil v sonetu Je od vesel'ga ?asa teklo leto za?etek nesre?ne ljubezni v leto 1833 in ne 1831, si razlagamo s tem, da se je Juliji sele tisto leto javno razodel s priob?itvijo Gazel kot ljubezenske poslanice«. Paternu sicer govori o neresljivosti problema, a se v razlagi Gazel, nastalih 1832, na- giba k sklepu, da so namenjene Juliji (1976: 211-12), in v razlagi soneta Je od vesel'ga ?asa (1977: 33), da gre za petrarkisti?ni topos. zigon (1906) je v sto strani obsirni analizi iz vsebine pesmi, formalne zgradbe oz. arhitektonike, njihovih predelav, postavitve v Poezije, pa iz metaforike in ?ustev sklepal, v?asih pa zgolj predpostavljal, da so dolo?ene pesmi zanesljivo posve?ene Juliji. Tej predpostavki je sledilo raziskovanje korespondence med ljudmi sirsega presernovega kroga in kroga okoli ?belice, da bi ugotovil, kdaj so bile pesmi zasno- vane, poslane v branje urednikom, cenzorjem ipd. S tem je zaljubitev v Julijo datiral v sredino leta 1831. Tako nekatere pesmi, nastale leta 1831, opisujejo se pretekle ljubezni, druge pa ze ljubezen do Julije. Ljubeznjeni soneti iz let 1831-32 opisujejo stare ljubezni do njegovega tridesetega leta (5. sonet govori »ze tridesetem letu prede Parka«), Prva ljubezen in Dohtar naj bi nastali 1831 (ker je bil cenzurni rokopis za ?belico III pripravljen ze konec leta 1831) in opisujeta novo ljubezen, Julijo (»prva ljubezen« ni prva kronolosko, ampak v smislu 'glavna'). Nastanek Gazel datira v leto 183215 in so torej Julijine. Po tej logiki je Preseren Julijo res spoznal ze leta 1831 in ne sele aprila 1833. Toda problemati?ne so pesemske interpretacije: po ?em sklepa, da so pesmi namenjene Juliji? Za Gazele pravi, da so po ?ustvovanju in hrepenenju nedvomno Julijine, ker »res prejasno govori vsa njihova vsebina, ?igave so«, »saj preveva vendar ista ljubezen te Gazele, ki polni Venec«; v 5. Gazeli je verz »de za?ne se leto starat' ze v Serpani«, torej meseca julija; ker pa je mesec pisan z veliko za?e- tnico, se tu ze prvi? pri Presernu pojavi Julijino ime. Opis prvega sre?anja v sonetu Je od vesel'ga ?asa teklo leto je podoben opisu v Prvi ljubezni iz 1831 (ker Preseren tu v opombi citira Petrarkov 3. sonet »Era il giorno«, sklepa, da je Preseren to zensko sre?al v cerkvi), zato je zenska v Prvi ljubezni lahko le Julija. Tudi sestnajstletnica iz pesmi Dohtar, ki je nastala 1831, je Julija, ker ji je 1831 za?elo te?i 16. leto16 in ker ?op kot cenzor pesmi ni sprejel v ?belico III, po zigonovem zato, ker ni hotel, da bi jo Ljubljan?ani opravljali.17
El día 3 de diciembre de 2003, aniversario del poeta France nacido el 3 de diciembre de 1800, fue presentada en la ciudad de Kranj (Carniola Superior Eslovena) en edición bilingüe la traducción ...española de sus poesías, obra de Juan Octavio Prenz que escribió también un breve, exhaustivo comentario para acompañar a los Cantos en su trayectoria por el mundo cultural hispánico. La traducción forma parte de la Colección Prešeren en el mundo y representa el octavo volumen de la colección, precedida por las traducciones al serbocroata, ruso, polaco, italiano, francés, alemán, inglés. Los editores son el Municipio de la ciudad de Kranj –durante los últimos años de su vida el poeta trabajó en Kranj como abogado y murió allí en 1849– y la editorial eslovena Mohorjeva založba-Hermagoras, Klagenfurt-Ljubljana-Viena, con sede en la ciudad de Celovec (Klagenfurt) en la Carantania austriaca, que se dedica también a publicar libros en esloveno y las traducciones de autores eslovenos sobre todo al alemán. Se publica esta colección bajo la redacción del prof. France Pibernik y del prof. Franc Drolc. En nuestra revista ya se presentó al poeta Prešeren, también traducido por el prof. Juan Octavio Prenz, en el volumen IV, con los Sonetos de infelicidad.
Spominskoploščo na rojstni hišipesnika Franceta Prešerna v Vrbi so slovesno odkrili 15. septembra 1872. Slovesnost je organiziralo aprila 1872 ustanovljeno slovensko Pisateljsko društvo oziroma ...mladoslovenci, ki so v tem času hoteli pridobiti vpliv v društvu Slovenska matica. Na odkritju je bilo več kot šest tisoč ljudi. Slavnostní govornik je bil Radoslav Razlag. Načrtovana blagoslovitevplošče je odpadla, ker ljubljanski knezoškof za to ni dal dovoljenja. Josip Stritar je na prošnjo Josipa Vošnjaka napisalpesem »Na Prešernovem domu 15. septembra 1872«, ki jo je uglasbil Benjamin Ipavec. Na občnem zboru Slovenske matice 26. septembra 1872 so bili izvoljeni staroslovenski kandidati.
According to 19th-century philologist Jernej Kopitar, elite literary traditions and modern written languages originated in folk literature. Leading Slovenian intellectuals of his day, however, ...including poet France Prešeren and linguist and critic Matija Čop, favored classic poetic forms reminiscent of the Italian Renaissance. In Slovenian literary history, Kopitar has remained a figure of secondary importance; nonetheless, his role in other South Slavic cultures was preeminent. We examine several attempts to revert this tendency and to ascribe to Kopitar, and not only to Čop, a leading role in Slovenian nation-building.
Decir que la poesía es intraducible se ha convertido en un lugar común. Esta afirmación no tiene un valor absoluto, pero refleja las dificultades que tal tarea implica. La operadón de traducción en ...la poesía -cuando se trata de traducción y no de re-creación-se reduce en la mayoría de los casos a una información sobre el texto original. El poeta francés Jacques Gaucheron suele decir que traducir poesía no es un problema de traducción, sino de poesía. Afirmación correcta, si se la mantiene en sus justos límites. Decir de alguna traducción, como a veces solemos oir, que es mejor que el original significa sobre pasar dichos límites. En este último caso, se trata casi siempre de un texto "mejor", de una re-creación, en algunos casos de una "traición", por más bello que resulte el texto en la nueva lengua, pero no de una verdadera traducción.
On the Main Square between the Parish Church of St Cantianus and Prešeren Theatre, a 5-metre bronze statue of the greatest Slovenian poet was unveiled in 1952. It was the work of academic sculptors ...Frančišek Smerdu and Peter Loboda. The installation was supervised by Jože Plečnik and Josip Slavec, who were arranging the arcades on the theatre’s façade at the time. This is the largest statue of France Prešeren.
Typical Slovenian tiled stove for heating in Birthplace of France Prešeren with benches around it for sitting on, often the central area of the house, 2013
Two memorial plaques are built in the entrance façade of Birthplace of France Prešeren, commemorating the birth of France Prešeren and Archbishop Anton Vovk, 2013
Main living area at Birthplace of France Prešeren, biggest room of the house containing the tiled stove and the benches for older children to sleep on. This table was used only at special occasions, ...2013
PDF
