V okviru projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji smo evidentirali dve kozuki, v resnici le ročaja nožev, ki so se uporabljali v kontekstu bojevniške kulture na Japonskem. Kozuka kot majhen nož je ...imela svoje mesto na skrbno izdelanem samurajskem meču med 16. in 19. stoletjem. Članek na kratko predstavlja zbirateljstvo na Japonskem in prve stike zahodnih zbirateljev z japonskimi starimi in eksotičnimi predmeti. Upodobitvi na zunanji strani kozuk, ki ju hrani Pomorski muzej v Piranu, prikazujeta boga Fukurokujuja v ljudskem verovanju in prizor »žrebec pod češnjevimi cvetovi«. Na osnovi ozadja nekdanjega lastnika Antona Dolenca (1871–1920), ki je kot član avstro-ogrske mornarice potoval v Vzhodno Azijo, lahko ugotovimo čas in kraj nakupa oz. pridobitve obeh kozuk. Kozuki je odkupil Pomorski muzej v Piranu leta 1964, medtem ko so nekateri drugi predmeti iz Dolenčeve zbirke končali v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.
Prispevek predstavlja in raziskuje vlogo pahljač kot zbirateljskega predmeta, pri čemer se še posebej osredotoča na vzhodnoazijske pahljače v slovenskih muzejih v okviru raziskovanja vzhodnoazijskih ...zbirk. Pahljačo v mnogih kulturah skozi dolgo zgodovino spoznamo kot predmet z zelo raznovrstno uporabnostjo, saj združuje praktične, obredne in estetske funkcije. Tako poleg praktične uporabnosti za hlajenje v vročih dneh svojo pomembno vlogo izkazuje tudi v družbenem življenju na številnih področjih. Pahljača je tudi zelo hvaležen predmet za zbiranje zaradi svoje velikosti, izdelave in poslikave, pripisujemo pa ji tudi lahko visoke estetske vrednosti. V tem prispevku nas tako najprej zanima vrednotenje pahljač kot zbirateljskega predmeta, nato preučimo pot pahljač iz Azije in uvrstitev azijskih pahljač v strokovni prostor zbirateljev in akademske sfere, zaključimo pa s pregledno analizo pahljač v treh neevropskih zbirkah predmetov v slovenskih muzejih. Iz pregleda pahljač ugotovimo, da se v zbirkah nahajajo zelo raznolike pahljače iz kitajskega, japonskega in korejskega prostora, med katerimi pa je nekaj zelo redkih pahljač tudi na svetovni ravni, s čimer lahko uvrstimo zbirke med izredno pomembne v slovenskem prostoru.
V okviru raziskave “Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji” smo identificirali stare japonske razglednice v več ustanovah po Republiki Sloveniji. Za večino zbirk vemo imena posameznih zbiralcev in ozadje ...zbiranja. Ta prispevek predstavlja 160 razglednic, ki so bile med letoma 1899 in 1920 natisnjene na Japonskem, nekatere med njimi pa so v istem obdobju tudi uporabili. Fotografije na teh razglednicah lahko delimo na štiri kategorije: 1) pokrajina, pristanišča, mesta in turistične znamenitosti; 2) hiše, vrtovi, oblačila, pričeske in navade Japoncev; 3) posebni predmeti npr. lutke, ladje; 4) naravne nesreče. Obdobje od konca 19. stoletja do leta 1920 lahko imenujemo “Doba razglednic”, saj so razglednice v tem času imele pomembno vlogo posredovanja informacij in novic iz daljnih krajev npr. z Japonske in iz Vzhodne Azije.
Bogata zbirka zanimivih vzhodnoazijskih predmetov, ki jih hrani Pokrajinski muzej Celje, se med drugim ponaša tudi z velikim in impresivnim bronastim kadilnikom v obliki slona, ki na hrbtu nosi ...dvonadstropno pagodo. Ta predstavlja izrazito kitajski in simbolno močan motiv taiping youxiang 太平有象, a že malo natančnejši pogled razkrije, da je kadilnik (kōro 香炉 v japonščini in xianglu 香爐 v kitajščini) nemara delo umetnika, ki je ustvarjal v obdobju Meiji (1868–1912) na Japonskem. Kljub temu je točen kraj in datum nastanka težko z gotovostjo potrditi, saj je bil umetnikov pečat na dnu kadilnika v preteklosti odstranjen. Še več vprašanj se odpira spričo prisotnosti bronastega kadilnika kōro na območju današnje Slovenije in njegove vloge v novem okolju. Kdo je bil njegov zadnji lastnik? Kdo je odstranil podpis delavnice, in kar je morda še pomembnejše, zakaj? Odgovori na ta vprašanja nam ne bi zgolj pomagali osvetliti zgodbe v ozadju te posebne umetnine, pač pa bi veliko razkrili tudi o estetskih idealih in umetniškem okusu premožnejšega meščanskega sloja na Kitajskem in Japonskem ter zbirateljskih trendih v Evropi, predvsem pa o naravi kulturnih izmenjav med vzhodnoazijskim prostorom ter perifernimi regijami Vzhodne in Jugovzhodne Evrope v poznem 19. in v začetku 20. stoletja.
V članku raziskujemo, kaj vpliva na podaljšano sobivanje mladih v skupnem gospodinjstvu s starši. Zanima nas, ali mladi menijo, da bi jim država z regulativnimi ukrepi morala pri osamosvojitvi ...pomagati. Izhajamo iz hipoteze, da bivanje mladih in starih v razširjeni družini ni pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ampak prej izraža širše družbene in kulturne procese, ki uravnavajo življenje vse družbe in posameznikov. Raziskava je potekala v treh različnih kulturnih okoljih – v Sloveniji, Srbiji in na Japonskem. Pokazala je, da si mladi, ki bivajo v skupnem gospodinjstvu s starši, čeprav se z njimi relativno dobro razumejo, želijo »na svoje«. Pri tem pričakujejo večjo pomoč države, ki bi z regulativnimi ukrepi in pravično porazdeljeno socialno pomočjo med »mlado« in »staro« generacijo vodila socialno bolj pravično in mladim družinam prijaznejšo stanovanjsko politiko. S tem bi se zmanjšal pritisk na družino in možnosti za napetosti v njej ter tudi za napetosti med državo in družino. Največjo stopnjo strinjanja izražajo Japonci, najnižjo pa Srbi. Med finančnimi viri za nakup stanovanja slovenski udeleženci izražajo največjo stopnjo strinjanja glede financiranja s kreditom, medtem ko srbski in japonski udeleženci računajo tudi na svoja finančna sredstva, kar pojasnjujemo kot značilen družbeni pojav medgeneracijskega prenosa lastninske pravice oziroma visoko izkazano pričakovanje za finančno pomoč s strani sorodnikov. Ugotavljamo tudi, da bistvena medkulturna razlika glede na mesečno porabo sredstev za reševanje stanovanjskega problema lahko kaže različna pričakovanja in možnosti vstopa udeležencev v lastniški nepremičninski fond oziroma samostojno gospodinjstvo.
This article discusses the Supreme Court of Japan and its reluctant attitude to its decision-making process in the current vision of its relationship towards the legislative and the executive power. ...The text is divided into three parts. The first part deals with the question of internal organisation of the Supreme Court of Japan and the issues of the binding effect of its precedents in the japanese judiciary. The second part describes the cooperation between the parts of state power including the consequences of this relationship. In the last part of this article two groups of Supreme Court’s decisions are discussed including the current political questions. Afterwards the Supreme Court’s attitude towards this issues are presented.
China and Japan have cultural and political connections that stretch back 1, 500 years. But today they need to reset their strained relationship. Ezra Vogel underscores the need for Japan to offer a ...thorough apology for its atrocities during WWII, but he also urges China to recognize Japan as a potential vital partner in the region.
V zahodnih študijah religije se v zadnjem času religijo razumeva kot spreminjajoče se prakse ljudi, in ne kot skupek prepričanj in doktrino, ki jim verniki sledijo. To še posebej drži za japonsko ...religijsko konstelacijo, kjer je bogato prakticiranje različnih religij vselej prednjačilo pred pripadnostjo dogmam in verskim institucijam. Raziskovalci so v taki religioznosti opazili spodbudne elemente za razvoj moderne kapitalistične družbe. Članek podrobno prikaže, kako so Webrove teze o vplivu religije na razvoj moderne družbe sprejemali na Japonskem in na osnovi razširitve njegovih tez predstavi nekatera mogoča izhodišča za obravnavo religije v povezavi z razvojem modernega potrošništva na Japonskem.
Šintoistično svetišče Yasukuni je ena od nevralgičnih točk v japonskih zunanjepolitičnih odnosih s sosednjimi državami, predvsem Kitajsko in Južno Korejo. V recentnem obdobju je bilo deležno izjemne ...medijske pozornosti širom sveta predvsem zavoljo dejstva, da ga je v času svojega vodenja vlade redno obiskoval Koizumi Jun’ichirō, čeprav je njegovi praksi počastitve spomina padlim za »japonsko stvar« oponiral širok spekter posameznikov na Japonskem, da kitajskih in južnokorejskih državnikov niti ne omenjam. Sodim, da je potrebno glorificiranje izbranih žrtev velikega Japonskega imperija, ki ga prakticira konservativni del japonskih političnih elit, umestiti v širši kontekst imperialne nostalgije, ki smo ji na Japonskem priča v začetku 21. stoletja.
Članek predstavlja uvod v predstavitev umetniškega gibanja Sōgetsu (1958–1971), njegovega mesta v zgodovini japonske avantgardne scene, pomembnosti umetniškega centra Sōgetsu (Sōgetsu Art Center ali ...SAC), kjer se je gibanje odvijalo, in njegovega mecena Sōfuja Teshigahare. Ob pregledu prvih obstoječih dokumentov o SAC-u, prvega, ki je služil kot uvodni vodič Centra (objavljen 1. septembra 1958), in drugega, ki je bil ekskluzivno izdan ob njegovem odprtju (13. septembra 1958), bomo lahko natančneje razkrili SAC-ovo podobo in kapacitete ter opredelili cilje, ki si jih je postavil pred začetkom delovanja. Kaj je Center nudil, da je bil razglašen za »sanjski grad vsakega umetnika«?
PDF
