With foreword by Kenneth J. Gergen and Mary M. Gergen. Creative research methods can help to answer complex contemporary questions, which are hard to answer using traditional methods alone. Creative ...methods can also be more ethical, helping researchers to address social injustice. This accessible book is the first to identify and examine the four areas of creative research methods: arts-based research, research using technology, mixed-method research and transformative research frameworks. Written in a practical and jargon-free style, with over 100 boxed examples, it offers numerous examples of creative methods in practice, from the social sciences, arts, and humanities around the world. Spanning the gulf between academia and practice, this useful book will inform and inspire researchers by showing readers why, when, and how to use creative methods in their research.
Sistematični pregledni članki so tip pregleda literature, ki uporabljajo sistematične metode za zbiranje podatkov, kritično presojo in sintezo dokazov (kvantitativni pristop) oz. interpretacijo ...ugotovitev (kvalitativni pristop). Sistematični pregledni članki zagotavljajo celoten in izčrpen povzetek tekoče literature, ki predstavlja odgovor na raziskovalno vprašanje. Priprava sistematičnih preglednih člankov poteka v več stopnjah. Uvod v raziskave se začne z raziskovalnim vprašanjem, sledijo priprava in izvedba iskalne strategije, uporaba metod za zbiranje podatkov in kritična presoja. Uporaba metod je odvisna od tipa sistematičnega preglednega članka. V kvantitativnih sistematičnih preglednih člankih je tipična metoda metaanaliza, v kvalitativnih pa metasinteza. Sledijo standardni postopki, kot so analiza ter povzemanje dokazov, interpretacija ugotovitev in prispevek k znanju ter prikaz omejitev študij in veljavnost rezultatov. Razpravljamo tudi o prednostih in slabostih pregleda ter o posledicah za klinično prakso in zdravstveno politiko.
Iako su tendencije brojnih istraživača dugi niz godina bile usmjerene prema kvantitativnim metodama i statističkim procedurama te pojedinim kvalitativnim metodama i izvorima podataka, posljednjih ...godina brojni autori govore o uočenom povećanju interesa prema pristupu životne povijesti. Svoje značajne začetke životna povijest bilježi upravo u sociologiji. Unatoč tomu, područje sociologije u Hrvatskoj i dalje ne pokazuje znatniji interes za raspravom teorijskih i metodoloških aspekata životne povijesti. Ovisno o interesima istraživača, životna povijest može se promatrati kroz različite perspektive, kao teorijsko-metodološki okvir, ali i kao metoda istraživanja. Ona omogućuje načine dubinskog dokumentiranja individualnih priča unutar društvenog konteksta tijekom određenog vremena te je pogodna za istraživanje širokog spektra fenomena što ističe metodološku snagu ovog pristupa. Unatoč tomu, kao i kod drugih kvalitativnih pristupa, i kod životne povijesti pojavljuju se pitanja vezana uz refleksivna razmatranja istraživačkog dizajna, te ostala specifična metodološka i etička pitanja. S druge strane, njezine metodološke i istraživačke prednosti u istraživanjima brojnih društvenih fenomena upućuju na potrebu razmatranja uloge pristupa životne povijesti u suvremenoj sociološkoj metodologiji.
Although for a long time many researchers tended to focus on quantitative methods and statistical procedures, as well as certain qualitative methods and data sources, over the past years numerous authors have been talking about a growing interest in the life history approach. Its significant beginnings are noted in sociology. Nevertheless, the field of sociology in Croatia still shows no significant interest in the theoretical and methodological discussions as well as the use of life history. Depending on the interests of researchers, life history can be observed through different perspectives, as a theoretical and methodological framework, but also as a research method. It allows different ways of in-depth documentation of individual stories within the social context over a certain period and is suitable for exploring a wide spectrum of phenomena, which points to its methodological power. Like other qualitative research methods, the life history approach faces issues related to its reflexive considerations regarding research design, and other specific methodological and ethical issues. On the other hand, its methodological and research benefits in researching various social phenomena indicate the necessity to reconsider the role of the life history approach in contemporary sociological methodology.
Množično samoanketiranje v praksi Jernej Tiran; Matjaž Geršič; Jani Kozina ...
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
08/2021
52
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Načrtovanje in izvedba anketne raziskave sta zelo kompleksna procesa. Spremljajo ju številni izzivi, ki pomembno vplivajo na uspešnost anketne raziskave. To velja tudi za samoanketiranje, kjer proces ...odgovarjanja poteka brez prisotnosti anketarja. Namen prispevka je osvetliti izbrane, doslej slabše raziskane metodološke vidike samoanketiranja: izbor načina anketiranja, stopnja sodelovanja, varovanje osebnih podatkov ter stroški in logistika. Rezultati temeljijo na primerjalni analizi štirih samoanketiranj z zelo velikimi vzorci, izvedenih med letoma 2012 in 2017. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali nekaj metodoloških priporočil, ki so snovalcem in izvajalcem anketiranj lahko v pomoč pri načrtovanju in izvedbi raziskave.
Unatoč brojnim nedoumicama i kritikama, upotreba i popularnost pojma pravne kulture, od 1969. godine, kad ga je skovao Lawrence Friedman, neprestano rastu. Usprkos poteškoćama konceptualizacije i ...operacionalizacije, pravna kultura učestalo se koristi u teorijskim i empirijskim radovima. Ovaj rad istražuje kako znanstvenici prevladavaju konceptualne probleme, koje su sličnosti i razlike u pristupima pravnoj kulturi te kako one utječu na razumljivost i koherentnost koncepta. Sustavnim pregledom znanstvenih radova koji sadržavaju pojam pravne kulture u naslovu, a koji su objavljeni u dvjema citatnim bibliografskim bazama podataka – Web of Science i Scopus, rad razmatra definicije pravne kulture, teorijska polazišta, metodološke pristupe te specifične teme u području pravne kulture. Analiza je pokazala heterogenost pristupa pravnoj kulturi i neusklađenost u razumijevanju i primjeni koncepta. Pravna kultura povezuje se s različitim temama, no uglavnom kao intervenirajuća varijabla; bez empirijskih istraživanja, autori koriste pravnu kulturu kao hipotetski i samorazumljiv pojam, pretpostavljajući njezin utjecaj na pravo i društvo. Osim toga, analizom su utvrđeni različiti oblici definiranja, kao i različiti metodološki pristupi pravnoj kulturi, među kojima prevladava deskriptivni pristup. Temeljem analize znanstvenih članka o pravnoj kulturi pregled završava prijedlozima za poboljšanje budućih istraživanja i eksplanatorne snage pravne kulture.
Područne osnovne škole i nastava u kombiniranim razrednim odjelima specifični su po mnogim školskim i didaktičko-metodičkim obilježjima. Stoga je cilj ove etnografske, naturalističke i fenomenološke ...studije slučaja triangulacijom kvalitativnih metoda ispitati karakteristike nastave u kombiniranim razrednim odjelima u jednoj područnoj školi te istražiti ima li sličnosti s didaktičko-metodičkim i obrazovnim idejama Deweyeve, Freinetove i Petersenove teorije nastave i škole. Pokazalo se kako se u konkretnom kombiniranom razrednom odjelu područne škole nerijetko organizira nastava usmjerena na učenika, izvanučioničke aktivnosti učenja, individualizirani rad, suživot učenika u školi, suradničko učenje, suradnja škole s roditeljima i lokalnom zajednicom, kombiniraju se i izmjenjuju različite nastavne aktivnosti te je optimalno opremljena okolina učenja. Upravo su to neki od elemenata Freinetovih i Jena plan škola te Deweyevih pedagoških ideja. Stoga je, uspoređujući rezultate konkretne studije slučaja s rezultatima prijašnjih studija ove problematike, opravdano rekapitulirati kako područne škole s nastavom u kombiniranim razrednim odjelima nude mogućnosti organiziranja nastave prema ovim koncepcijama nastave i obrazovanja. Iako nije nužno da područne škole i kombinirani razredni odjeli slijede ijednu od ovih didaktičkih i pedagoških koncepcija. Odnosno, moguće je kazati kako to nije pravilo, ali nije ni iznimka. Rezultati istraživanja su elaborirani, objašnjeni, komparirani i interpretirani u radu.
U radu se prvi put predstavljaju smjernice ugarskoga ministra za zemaljsku obranu (domobranstvo), objavljene 1918. na hrvatskom jeziku u prilogu Mali Vijesnik službenoga glasila Vijesnik naredaba za ...kr. ug. domobranstvo, namijenjene sastavljanju povijesti pojedinih habsburπkih postrojba u Prvom svjetskom ratu, vodiËa po ratiπtima te biografskoga leksikona viπih Ëasnika. Smjernice se preliminarno stavljaju u kontekst πirega podruËja vojne povijesti, uključujući osobito njezinu memorijalnu sastavnicu, a uz prijepis iscrpnih Uputa za pisanje četnih povjesnica« donosi se i tumač manje poznatih izraza. Radno se može zaključiti da su vojni vrhovi Monarhije u ambiciozno zasnovanom odozdo — prema gore« pothvatu prikupljanja, obradbe i objavljivanja vojnopovijesnoga gradiva nastojali uravnoteæiti historiografsko-kritiËki, memorijalni i promidæbeni aspekt, i to na naËin koji bi umnogome i danas mogao biti metodoloπki relevantan. Podrobnija ocjena smjernica moÊi Êe se, meutim, donijeti tek kad se daljnjim istraživanjima u arhivima i knjižnicama Beča i Budimpešte točnije odredi njihov korpus, korpus prikupljenoga gradiva te korpus objavljenih povjesnica.
Religija je eno najstarejših področij raziskovanja v družboslovju in humanistiki. Sociokulturna antropologija in etnologija sta prepleteni s študijem religije, mitov, magije in ritualov. Mnogi ...klasični avtorji, kot so James George Frazer, Émile Durkheim, Victor Turner in Mary Douglas, so zasnovali teorije, ki so poskušale razložiti številne razsežnosti vere in religioznosti. Ideje doajenov sociokulturne antropologije in etnologije, čeprav morda v nekaterih pogledih zastarele, še vedno ponujajo neizčrpen vir navdiha za sodobne znanstvenike, kot se odraža v nekaterih študijah v tej številki. Prejšnja številka revije Svetov/Worlds, Religija v toku 1: raziskovalne strategije, je sestavljena iz prispevkov, ki temeljijo na različnih vrstah empiričnih podatkov, etnografskih ali zgodovinskih, povezanih s srednjeevropskim kontekstom (Češka, Slovaška, Madžarska), in ilustrirajo pestrost sodobnih empiričnih raziskav religije. Kot kažejo študije v prvi številki, lahko različne metode pomagajo razkriti različne vidike vere in njene vloge v življenju ljudi. Druga številka, Religija v toku 2: teorija in metodologija, združuje članke, ki odsevajo aktualna teoretična in metodološka vprašanja v raziskovanju religije.
The study of religion is one of the oldest areas of research in the social sciences and humanities. Sociocultural anthropology and ethnology are interwoven with the study of religion, myth, magic and ritual. Many classical authors such as James George Frazer, Émile Durkheim, Victor Turner and Mary Douglas have conceived theories that have attempted to explain many dimensions of religion and religiosity. The ideas of the doyens of sociocultural anthropology and ethnology, though perhaps considered outdated in some respects, still offer an inexhaustible well of inspiration for contemporary scholars, as reflected in some of the studies in this issue. The previous issue of Svetovi / Worlds, Religion in flux 1: research strategies, was composed of papers based on various types of empirical data, ethnographic or historical, etc., related to the Central European context (Czech Republic, Slovakia, Hungary), which illustrate the stimulating theoretical and methodological diversity in contemporary empirical research on religion. As the studies in the first issue demonstrate, different methods might help to reveal distinct aspects of religion and its role in people’s lives. The second issue, Religion in flux 2: theory and methodology, brings together a stimulating array of articles that broadly reflect the current theoretical and methodological issues in research on religion.
S prvo celovito nacionalno evidenco – podatkovno in prostorsko bazo funkcionalno razvrednotenih območij v Sloveniji – so strokovni in laični javnosti dostopne informacije o lokacijah, ki zaradi ...najrazličnejših dejavnikov ostajajo povsem ali pa deloma opuščene in brez prave funkcije.
Istraživanje grada hodanjem Tkalčić Simetić, Mirna; Gulin Zrnić, Valentina
Narodna umjetnost,
06/2024, Volume:
61, Issue:
1
Journal Article, Paper
Peer reviewed
Open access
Ovaj rad bavi se hodanjem kao etnografskom tehnikom, oblikom spoznavanja, temeljnim načinom bivanja u svijetu te kao ulaznom niti u razumijevanje ritmova i načina kretanja tranzitnim javnim ...prostorima (ulicama i pločnicima). U okviru višegodišnjeg kulturnoantropološkog istraživanja Zagreba oslanjamo se, između ostaloga, na hodajuću etnografiju grada koju u ovome radu predstavljamo kroz nekoliko oblika: sušetački intervjui, solitarne šetnje te suistraživački sušetački razgovori. Fokus na hodanje proširuje domene epistemološke pozicije, temeljno usidrene u mogućnostima spoznavanja hodajućeg misaonog tijela kroz (multi)percipiranje sa sustvaranjem. Rasprava se dalje konkretizira uvidima iz istraživanja kretanja središtem Zagreba u poslijepotresnom razdoblju, pri čemu su susreti s izmijenjenom materijalnošću grada i nužne promjene kretanja i ritma hodanja međupovezani s promjenama doživljaja grada, mogućnostima zamišljanja njegove budućnosti i transformacijom političkog subjektiviteta.
This paper deals with walking as an ethnographic technique, a way of knowing and being in the world, and as an entry point into understanding the rhythms and ways of moving through transit public spaces (streets and sidewalks). In our long-term cultural anthropological research of Zagreb, we rely, among other methods, on a walking ethnography of the city. In this paper, we present several of its constituents: co-walking interviews, solitary walks, and co-researcher co-walking conversations. The focus on walking expands the domain of the epistemological position, fundamentally grounded in the possibilities of the walking thinking body to know through (multi)perception with co-creation. The discussion relies on insights gained from walking through the center of Zagreb in the post-earthquake period, where encounters with the transformed materiality of the city and the necessary adjustments in movement and rhythm of walking are intertwined with changes in experiencing the city, the possibilities of imagining its future and the transformation of political subjectivity.