Model WOFOST (WOrld FOod STudy) je precej enostaven za prvo uporabo. Za nastavitve imamo na voljo pet zavihkov: splošno, poljščina, vreme, tla, ponovitve. Izbiramo med potencialno simulacijo, ...dejansko simulacijo pri omejeni količini vode in dejansko simulacijo pri omejeni količini hranil. Za obravnavo izbrane poljščine moramo dobro poznati njene karakteristike ali pa si izberemo poljščine, ki so že definirane v modelu. Določamo tudi datum setve in žetve ali pa prepustimo modelu, da izbere najprimernejša. Meteorološke podatke moramo za obravnavan kraj pripraviti v zahtevanem formatu. Tudi podatki o različnih tipih tal so že pripravljeni, lahko pa dodamo svoje. WOFOST nam med drugim izračuna fenološke faze, suho težo korenin, listov, stebel in založnih organov, celotno nadzemsko produkcijo, žetveni indeks, evapo(transpi)racijo, asimilacijo, bazalni metabolizem, globino dejanske koreninske cone, vsebnost vode v tleh ter sušne in mokre dni.
Naši izračuni za primer koruze kažejo stanje sušnosti, kot je po izbranih letih od 2003 do 2006 tudi pričakovano - izrazito sušno leto 2003, sušnejše 2006, zmerno 2005 in precej mokro leto 2004. Razlike v vsebnosti vode v tleh se kažejo po koncu maja. Najhitreje je koruza dozorela v najbolj sušnem letu 2003 in najpočasneje v najbolj namočenem 2004. Vidimo lahko še, da na začetku rasti evaporacija iz tal prevladuje nad transpiracijo, med glavno rastno sezono prevladuje transpiracija, na koncu pa zopet evaporacija iz tal. Daleč najmanjša je produkcija leta 2003 zaradi precejšnih težav s sušo, sledi leto 2006 in praktično enaka pridelka v letih 2004 in 2005, ko večjega pomanjkanja dežja ni bilo.
Pokazali smo še, da je število sušnih dni precej različno pri različnih tipih tal. Na tleh s slabo zadrževalno sposobnostjo je več sušnih let, kot na boljših tleh, v splošnem pa so bila najbolj sušna leta 2001, 1992, 1971, 1988, 2003 in 1993 (izračuni do leta 2005).
The Slovenian Environmental Agency (SEA) has started a project entitled "Upgrading the system for monitoring and analysing the state of the water environment", which is partly financed through the ...European Cohesion Fund. The project was named "BOBER" (Better Observation for Better Environmental Response). The wider purpose of the project is to increase the capacity of the SEA to monitor, examine and forecast water cycle factors. The Flood Forecasting System (FFS) has been developed in the framework of the BOBER project. The system provides an overview over forecasts of river discharges and water levels for six days ahead. The FFS is becoming a basic operational tool for the preparation and issuing of daily hydrological forecasts and flood warnings by the Flood Forecasting Department of the SEA. To issue effective flood warnings to the general public, the Hydroalarm system has been implemented. The setup of the FFS is strongly connected to sufficient and available spatial data sources. The FFS combines different tasks; data management, model calibration, decision and management support systems, which are combined through a graphical user interface. During the project, few data sources appropriate for modelling purposes were found. Quite frequently the gathered data were available in different usable formats and needed transformation to usable forms. The discussion in the article focuses on the required data sources needed to develop flood forecasting systems and future spatial and other data requirements for the upgrading and further development of water management sector.
PDF
