Avtorica v prispevku prikazuje stanje in značilnosti neformalnega izobraževanja odraslih v Sloveniji v mednarodni primerjavi z EU-27. Analiza je narejena za leto 2007 na podlagi podatkov Ankete o ...izobraževanju odraslih, ki je prva taka anketa na ravni EU. Nacionalni in mednarodni dokumenti poudarjajo predvsem pomen izobraževanja odraslih z vidika gospodarske- ga razvoja in socialne vključenosti. Podatki kažejo, da vključenost odraslih, starih 25 do 64 let, v neformalno izobraževanje presega povprečje EU-27, vendar pa se v vključenosti kažejo velike razlike glede na starost, doseženo izobrazbo, status ak- tivnosti in poklic. Podobno se kažejo tudi razlike v povprečnem trajanju izobraževanja na udeleženca. Večina izobraževanja je povezana s potrebami dela, a je delež manjši od povprečja EU-27. Najpogostejši razlog za izobraževanje je razvoj kariere ali izboljšanje kariernih možnosti, drugi razlogi so veliko manj pomembni. V strukturi udeležencev neformalnega izobraže- vanja po področjih izobraževanja največji delež odpade na družbene vede, poslovne vede in pravo, Slovenija od povprečja EU-27 najbolj odstopa po večjem deležu udeležencev učenja tujih jezikov. V Sloveniji bi veljalo spodbuditi večjo vključenost odraslih v izobraževanje, predvsem tistih skupin, ki se redkeje vključujejo v izobraževanje. Ker je pogosta ovira v izobraže- vanju odraslih krajevna nedostopnost izobraževanja, bi bilo treba spodbujati enakomernejšo razporeditev organizacij, ki izvajajo neformalno izobraževanje. Spodbujati bi bilo treba tudi pogostejšo rabo interneta, ki je pomemben vir informacij o izobraževalnih možnostih, predvsem pri nizko izobraženih in starejših.
Izobraževanje je kompleksna struktura različnih procesov, v katerih se dinamično prepletata tako formalno kot neformalno izobraževanje. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo različne ...oblike neformalnega izobraževanja na uspeh učenja tujega jezika na jezikovnih tečajih. Analiza rezultatov kaže, da so vplivi pomembni in da tečajniki, ki se več neformalno izobražujejo, dosegajo boljše rezultate v primerjavi s tistimi, ki se manj. Raziskava prinaša pomembna dognanja o vplivih neformalnega izobraževanja na uspešnost učenja. Ugotovitve kažejo, da imajo pri učenju tujega jezika različne oblike neformalnega izobraževanje pomemben vpliv na učinkovitost andragoškega cikla, zato ga je treba vanj vključiti v večji meri.
V prispevku avtorici obravnavata opredelitev javnega interesa v Nacionalnem programu izobraževanja odraslih na treh prednostnih področjih. Prikazujeta, koliko so k uresničevanju javnega interesa ...prispevale ljudske univerze, predvsem na prvem prednostnem področju – splošnem neformalnem izobraževanju odraslih. Osredotočili sta se na finančne razmere, v katerih so ljudske univerze v obdobju 2005–2008 izvajale programe v javnem interesu. Analiza je pokazala na izrazito nestabilne finančne razmere poslovanja. To je vodilo v nadaljnje zamiranje splošnega neformalnega izobraževanja odraslih in zmanjševanje udeležbe odraslih v izobraževanju. Po mnenju avtoric je nujno z ustrezno zakonsko ureditvijo in opredelitvami v Nacionalnem programu 2011–2015 zagotoviti uravnoteženo, stabilno, zadostno in učinkovito financiranje javnih izobra ževalnih organizacij za izobraževanja na vseh treh prednostnih področjih, še posebno pa na prvem, ki je ključnega pomena za demokratizacijo družbe in aktivno udeležbo odraslih v družbenih procesih. Ljudske univerze so in ostajajo med ključnimi izvajalkami na tem področju.
Za uspešno življenje v družbi znanja, za katero so značilne hitre in nenehne spremembe, je pomembno, da vsak posameznik postane odgovoren za svoje znanje. Vsak se mora zavedati, da v okviru ...formalnega izobraževanja ne more usvojiti toliko znanja, da bi lahko z njim uspešno funkcioniral v svojem življenju. V okviru formalnega izobraževanja lahko pridobimo le osnove, ki jih je potrebno v okviru permanentnega izobraževanja stalno nadgrajevati in dopolnjevati tudi z neformalnim izobraževanjem. V prispevku predstavljamo mnenje študentov in zaposlenih na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani o priznavanju znanja, pridobljenega na neformalen način. Ena pomembnejših ugotovitev raziskave je, da bi skoraj vsi anketirani delavci in študenti Pedagoške fakultete podprli predlog, da se znanje, pridobljeno po neformalni poti, tudi formalno ovrednoti.
v sodobni druzbi se sreeujemo s stevilnimi priloznostmi za ucenje, saj so za uspdno in zadovoljivo bivanje dolocene spretnosti in znanja mqm. z narascajocim obsegom izobrazevanja narascajo tudi ...izobrazevalne naloge druzine, ceprav vse druzine niso v enaki meri kos tem nalogam. Razlike so navadno povezane s kulturnimi okoliscinami, socialnim statusom in izobrazbo starsev.
Raziskava predstavlja prvi sklop širšega raziskovalnega projekta - pripravo za preizkus metodološkega instrumentarija za analiza možnosti in pogojev za stalno izobraževanje in osebnostni razvoj ...slovenskega prebivalstva v Skednju. Preučiti zelimo pripravljenost prebivalstva za vseživljenjsko ucenje, drazljaje in spodbude okolja, moznosti, ki jih nudi okolje, oblike formalnega in neformalnega ucenja, načine, kako posamezniki pridobivajo novo znanje in spretnosti, kako nadgrajujejo svoje zaloge znanja taka v organizirani kot v neorganizirani obliki. Zaradi zastavljenih raziskovalnih ciljev se pri zbiranju podatkov nismo omejili samo na posameznika, temvec smo upoštevali tudi druzinsko in širše druzbeno okolje.
V zariscu razlicnih reform je vselej cilj vsezivljenjsko ucenje, taka v teoretskih izhodiščih kot pri strateškem prilagajanju izobrazevalnih sistemov novim zahtevam druzbenega razvoja. To velja tudi ...za reformo osnovne sole in uvajanje devetletne osnovne sole, kiju pravkar dozivljamo pri nas. Z raziskavo, ki smo jo izvedli na nekaterih gorenjskih osnovnih solah, smo zeleli poiskati odgovore na vprasanje, koliko so uCitelji razrednega pouka in njihovi ravnatelji sposobni vsezivljenjskega ucenja ter kako in kje to poteka. Zato je bil cilj raziskave ugotovttl konkretne oblike in vsebine vsezivljenjskega ucenja, kamor se vkljucujejo ucitelji razrednega pouka in njihovi ravnatelji na solah.
Z umetnostjo za demokracijo Mijoč, Nena
AS. Andragoška spoznanja,
12/2006, Volume:
12, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prispevku avtorica obravnava in s primeri ponazarja mednarodno prakso izobraževanja odraslih, ki z na videz nenavadnimi, inovativnimi pristopi animira in skozi prakso usposablja za demokratično ...državljanstvo skupine ljudi, sicer potisnjene ob rob družbenih dogajanj in odločanja. Gre za neformalno izobraževanje odraslih, ki z glasbo, likovno in besedno umetnostjo bogatijo proces medsebojnega učenja. Vse to spodbuja posameznikovo in skupinsko samozavest in pomaga razvijati kompetence, pomembne za aktivno in demokratično državljanstvo. Mednarodne konference, ki jih pogosto prvič pripravljajo tudi člani manjših organizacij in društev, na primer v okviru projektov Grundtvig, so za mnoge učna izkušnja in priložnost za promocijo ter spoznavanje »dobrih rešitev« za konkretne probleme izobraževanja odraslih. Z neposredno izkušnjo načrtovanja in sodelovanja v projektih se tudi na osnovi napak, problemov in konfliktov učijo sodelovati. Hkrati pa bogatijo medsebojne odnose in izgrajujejo prijateljstvo med izobraževalci, udeleženci in prostovoljci iz različnih evropskih držav.
Avtorica v prispevku govori o pomenu neformalnega izobraževanja za mlade in njihove družine, o razlikah glede preživljanja prostega časa ter o možnostih izkoriščanja prostega časa za neformalno ...učenje. Izhaja iz predpostavke, da z naraščajočim obsegom izobraževanja naraščajo tudi izobraževalne naloge družine. Zaradi različnosti kulturnih okolij, iz katerih te izhajajo, pa se pojavlja vprašanje, kakšne so dejanske možnosti za neformalno učenje v njihovem domačem okolju in kako to okolje vpliva na njihov razvoj. Bistveno vprašanje, ki si ga po njenem mnenju moramo zastaviti, je, ali se starši zavedajo vpliva svojih dejanj na razvojno in izobraževalno pot svojih otrok.
Avtorica v prispevku predstavlja bogato zbirko možnosti za neformalno izobraževanje, ki jih ponujajo v Kostanjevici na Krki. Kostanjevica je kraj, ki je v slovenski zgodovini najprej dobil mestne ...pravice in ki se ponaša z zanimivo kulturno dediščino, katere elementi so se ohranili vse do danes in ponujajo svojim prebivalcem številne neformalne učne priložnosti. Med njimi poudarja zlasti delovanje različnih društev, knjižnico, galerije, slikarske kolonije ... Kot posebnost manjšega kraja, kjer se ljudje med seboj večinoma poznajo, avtorica navaja tudi možnosti za neformalno izobraževanje v gostinskih lokalih in pri tem ugotavlja, da je najpogostejša vsebina gostilniških pogovorov politika, kar je zlasti v današnjem času, ko vse bolj ugotavljamo potrebnost izobraževanja za aktivno državljanstvo, zelo pomembno.
PDF
