Prispevek prikazuje postopke zbiranja in raziskovanja dveh primerljivih strokovnih korpusov. Njuna primerjava prikazuje poenostavljeno večdimenzionalno analizo jezikovnih sprememb s primerjavo list ...besed, ključnih besed in z opisom kolokacijskih in sintagmatskih vzorcev rabe besed. Za raziskavo uporabi brezplačne računalniške programe in utemelji rabo strokovnih korpusov kot ustrezno orodje za pomoč učiteljem tujega strokovnega jezika pri luščenju ključnega strokovnega in polstrokovnega besedišča.
Gledališka umetnost se v vzgojo in izobraževanje lahko vključuje na različne načine in z različnimi cilji. Prva dva stebra gledališke pedagogike – gledališko opismenjevanje in gledališko ustvarjanje ...– imata za cilj seznanjanje z gledališko umetnostjo in ustvarjanje gledališča, medtem ko tretji steber gledališke pedagogike – učenje z gledališkimi pristopi – gledališče (oz. gledališke pristope, metode in tehnike) razume ne le kot cilj, temveč predvsem kot sredstvo za doseganje širših vzgojno-izobraževalnih ciljev. Tak gledališki pristop predstavlja drama v izobraževanju, ki jo lahko apliciramo na različna predmetna področja in pri tem poleg vzgojno-izobraževalnih dosegamo tudi estetske cilje – učimo se z dramo in o drami. Drama v izobraževanju spada med t. i. procesne oblike drame, saj ne predvideva končnega produkta (predstave). Izhaja iz improvizirane simbolne igre / igre vlog, zaradi vzgojno-izobraževalnih ciljev pa lahko trdimo tudi, da označuje učni pristop, pri katerem učitelj / gledališki pedagog uporablja kombinacije metod in tehnik gledališke pedagogike, povezanih v smiselno dramsko strukturo. Drama v izobraževanju ob ustvarjalnih gledaliških dejavnostih največ časa namenja dogovarjanju in strukturiranju pomenov, kar usmerja učitelj / gledališki pedagog. Četudi do potankosti izpeljana definicija drame v izobraževanju ni mogoča, so njene ključne značilnosti naslednje: procesnost, igra vlog, improvizacija, kolektivnost, dialog in simbolna dimenzija.
Avtorja v prispevku obravnavata razlicna pojmovanja ucenja, ki pomembno vplivajo na pristop k ucenju. v raziskavi 0 pristopih ucenja pri studentih tehnike odkrivata, da njihova pojmovanja pogojujejo ...tudi pristope k ucenju. Odkrivata, da sta najpogostejsa pristop k ucenju v smislu reprodukcije in globinski pristop. Poudarita, da je treba vee pozornosti namenjati globinskemu pristopu k ucenju, sa} morajo studenti tehnike poleg strokovnih znanj razviti tudi druge kompetence, kot sta komunikacijska in vodstvena kompetenca.
PDF
