Summary Results of the survey carried out in the territories of Tawny Owl Strix aluco in Ljubljana urban forests (Tivoli, Rožnik and Šišenski hrib Nature Park and Golovec Hill) were compared with the ...species territory density in non-urban forest of Mt. Krim. Surveys were performed with the point count method using playback in the springs of 2002 and 2016. The density established at Golovec Hill was 9.3 territories / 10 km 2 , while in Tivoli, Rožnik and Šišenski hrib Nature Park it reached 10.4 territories / 10 km 2 , which was higher than at Mt. Krim (4.1-5.8 territories / 10 km 2 ), although densities between sites were not statistically different. Based on our surveys, the estimated population size of the urban Tawny Owl in Ljubljana would consist of 57 to 65 pairs. Our results suggest that the Tawny Owl can adapt well to the living conditions in the city urban forests and indicate the importance of the forest patches in urban areas.
Results of the survey carried out in the territories of Tawny Owl Strix aluco in Ljubljana urban forests (Tivoli, Rožnik and Šišenski hrib Nature Park and Golovec Hill) were compared with the species ...territory density in non-urban forest of Mt. Krim. Surveys were performed with the point count method using playback in the springs of 2002 and 2016. The density established at Golovec Hill was 9.3 territories / 10 km2, while in Tivoli, Rožnik and Šišenski hrib Nature Park it reached 10.4 territories / 10 km2, which was higher than at Mt. Krim (4.1-5.8 territories / 10 km2), although densities between sites were not statistically different. Based on our surveys, the estimated population size of the urban Tawny Owl in Ljubljana would consist of 57 to 65 pairs. Our results suggest that the Tawny Owl can adapt well to the living conditions in the city urban forests and indicate the importance of the forest patches in urban areas.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Idrija: rudnik živega srebra zunanjost, slovenski grb in zastave, pogon nove rotacijske peči, ruda v peči. Maribor: most čez Dravo, promet na ulici, kulturna prireditev v Metalni, pevci, orkester. Ljubljana: delo na pošti pred prazniki, pošiljanje telegrama, žigosanje pošiljk, promet na cesti, fički, Ljubljana v prazničnem jutru, izlet v naravo. Logarska dolina: prvomajski slalom na Okrešlju, panorama Okrešelj. Obala: turisti, parkirani avtomobili, fički, fotografiranje na pomolu. Izlet v naravo, piknik, fantek pije cockto iz steklenice, otroci, ribič. Rožnik: praznovanje, zbrani za klopmi, harmonikar, spremljanje prenosa parade na ekranu televizorja, maršal Josip Broz Tito pozdravlja delovno ljudstvo.
Že tričetrt stoletja se v prvomajskem jutru vije delavska zastava. Ob velikem prazniku smo se ozrli po vseh straneh naše dežele, pospremili smo naše ljudi na slavja, beležili njihove uspehe, jim želeli veselo praznovanje. A prvega maja ne praznujemo le s slavnostnimi prireditvami, z zborovanji, akademijami, cvetjem in zastavami. Praznujemo ga tudi z uspehi našega dela. Vseh nismo mogli zabeležiti, ustavili smo se le v idrijskem rudniku živega srebra, kjer bo jutri stekla nova rotacijska peč za predelavo živosrebrne rude. Že delavski praznik pred tremi leti so v rudniku počastili s prvim pogonom enake peči, tej drugi bo čez nekaj let sledila tretja.
Spreminjajo se časi... Ni še tako daleč čas, ko bi bila umetniška predstava v tovarniški hali nezaslišana reč. Danes je to nekaj naravnega, razumljivega, še posebej ob velikem dnevu. In prav je tako... Čestitali smo si praznik s stiskom rok, s svetlimi obrazi, s pesmijo, s tisoči in tisoči pisem in razglednic. Te zadnje je pošta pred prazničnimi dnevi komaj zmagovala. A najbrže je lepo posredovati dobre želje, slavnostno razpoloženje...
Na praznično jutro se je Ljubljana zbudila v meglici, a tudi sonce se ni moglo ubraniti dobri volji. Sicer pa je danes Ljubljana napol prazna, pa ne le ona, iz vseh večjih krajev so se včeraj popoldne in danes zlivale reke vozil. Vse »kar leze in gre« se je odpravilo na izlete. Saj to je že znana slovenska lastnost, da izrabimo vsak prosti dan, prvomajske praznike pa še posebej, za izlete v naravo, da odidemo v gore in na morje, med zelena polja in v zasnežene hribe. Življenje v mestih pa utripa le napol, dokler se zadnji prosti dan ne vrnejo ljudje in se z novim poletom lotijo dela. Praznovali smo in bomo na vrsto načinov. Na Okrešlju v Logarski dolini so danes priredili tradicionalni prvomajski slalom. Ne le domačini, prišlo je tudi mnogo tujih turistov - pa ne le Okrešelj, pa tudi na jadranski obali jih je bilo precej. Pa še ena prvomajska tradicija: na Rožniku, gričku blizu Ljubljane, se že desetletja srečujejo delovni ljudje ob svojem prazniku. In tisti, ki so ostali doma? Tem smo prenesli veliko parado. Letošnji praznik se bliža koncu - a pred nami jih je nepregledna vrsta. Srečno, tovariši, in na svidenje... (N. P. S., TVdok, T: 2646)
Information:
Celebrating International Workers' Day in 1964.
Original language summary:
Praznovanje prvega maja, praznika dela, leta 1964.
Štirje primorski študentje v Ljubljani, pred znamenito staro gostilno (1889) pod Rožnikom, ob eni izmed poti s študentskega naselja na Cankarjev vrh. Vpisani smo bili v različnih smereh, združeval pa ...nas je tedanji Klub Primorskih študentov in neuničljiva navezanost na Primorsko.
Fotografija gostilne Rožnik na Cankarjevem vrhu posneta v meglenem oktobrskem jutru leta 2022.Rožnik je eno najbolj priljubljenih ljubljanskih sprehajališč in tekaških »poligonov« v naravi. Je del ...Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki je s svojo lego v srcu prestolnice svojstven primer simbioze med naravo in mestom. Gozdnat hrib nad največjim ljubljanskim parkom Tivoli prepredajo makadamske ceste, poti in steze, ki večino ljudi pripeljejo na najbolj priljubljen cilj na njem: Cankarjev vrh (najvišji vrh Rožnika je sicer Šišenski hrib, 429 m). Ta je poimenovan po največjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju, ki je tod živel med letoma 1910 in 1917, v stavbi, kjer je zdaj priljubljena gostilna Rožnik. V njej je tudi Cankarjeva spominska soba, pred njo pa je pisateljev doprsni kip. Nad gostilno je slikovita cerkev Marijinega obiskanja, od koder se odpira lep pogled na Ljubljano.Matej Povše: Prijeten sprehod nad osrednjim ljubljanskim parkom
Stopila sva doli in sedla pod češnjo pred steklenim salonom. Solnce je že bilo visoko, nad smrekovjem rožniških gričkov pa se je vlekla tenka mlečna megla.»Kako živiš tukaj?«»Še nikdar nisem živel ...tako srečno kot sedaj. Semkaj sem prišel, ker sem bil željan miru in samote; v samoti človek bolje vidi samega sebe kot na ulici. Koliko bolj pravilno in koristno je, da gre človek jabolka prebirat, kot bi bral v kavarni nemške časopise! Ko sem se vrnil domov, sem spoznal, da je vse nekaj drugega, če človek stoji doma, kot če misli na dom: če je še tako krepak, se mu v tujini mora odtujiti. Ko sem bil na Dunaju, sem videl domovino kakor gledam znanca na fotografiji, namesto da bi govoril z njim in mu gledal iz oči v oči.«Izidor Cankar, Obiski, 1920
PDF
