Water quality refers to the chemical, physical, biological, and radiological characteristics of water. It is a measure of the condition of water for the purposes intended for. It is most frequently ...used by reference to a set of standards against which compliance can be assessed. The most common standards used to assess water quality relate to health of ecosystems, safety of human contact and potable drinking water. A range of diverse topics in the field of water quality modelling, statistical evaluation and guidelines pertaining to the best management practices in different locations around the world is given herein. Modelling of water quality in rivers and lakes, statistical methods and membrane filter performance are subject matters of interest considering in-situ water, potable water, water re-use, etc.
Proučevali smo možnosti napovedovanja fenološkega razvoja gojenih in samoniklih rastlin na osnovi meteoroloških spremenljivk v Sloveniji za obdobje 1955-2000. Povezanost med fenološkim razvojem in ...meteorološkimi spremenljivkami smo proučevali s korelacijsko analizo in z multiplo linearno regresijo. Vrednosti korelacijskih koeficientov med nastopom fenofaz ter povprečji temperatur zraka dveh ali treh zaporednih mesecev pred nastopom fenofaz so bile visoke (0,60 do 0,85). Statistično značilne so bile tudi korelacije med zimskim indeksom severno atlantskega nihanja in povprečno temperaturo zraka od decembra do marca ter nastopom pomladanskih fenofaz, na čas pojava večine fenofaz v obravnavanih letih količina padavin ni imela značilnega vpliva. Spodnjo temperaturo praga za izračun termalnega časa smo določili s statistično metodo najmanjšega standardnega odklona temperaturnih vsot; variabilnost izračunanih vsot med leti je bila velika (10% do 30%). Uporaba fototermalnega časa za Ljubljano je značilno izboljšala delež pojasnjene variabilnosti v primerjavi s termalnim časom. Z metodo multiple linearne regresije smo oblikovali fenološke in fenoklimatske modele za napoved nastopa fenofaz. Izmed obravnavanih rastlin so bili najboljši fenološki indikatorji breza, regrat ter divji kostanj. S fenološkimi modeli smo lahko pojasnili med 50% in 79%, s fenoklimatskimi pa v povprečju 86% variabilnosti. V fenoklimatskih modelih so bile največkrat vključene meteorološke pojasnjevalne spremenljivke termalni čas, povprečne mesečne temperature ter za Ljubljano v vseh primerih fototermalni čas. Izdelane modele smo preverili z metodo navzkrižnega preverjanja, modelne napovedi so bile dokaj natančne in možne za najmanj pet dni vnaprej.
Večina oseb z motnjo v duševnem razvoju v Sloveniji ni zajeta v mrežo programov in storitev, ki jih ponuja država. Kmetijstvo v širšem pomenu besede je nepogrešljiva sestavina teh programov, zato je ...smiselno predlagati, da se v sistem socialnega varstva kot izvajalce vključi tudi kmetije z ustrezno dopolnilno dejavnostjo.
Raziskovali smo pripravljenost staršev oseb z motnjo v duševnem razvoju do vključevanja njihovih potomcev v življenje in delo na kmetiji. Anketiranje 271 staršev je pokazalo, da je 67 % staršev pripravljenih vključiti svojega potomca v življenje in delo na kmetiji, 19 % je neodločenih, ostalih 14 % je izrazilo negativno mnenje. Z modelom nominalne logistične regresije smo analizirali vpliv določenih lastnosti oseb z motnjo in njihovih staršev na pripravljenost. Analiza je pokazala statistično značilen vpliv starosti osebe s posebnimi potrebami, stopnje motnje in njegovih izkušenj s kmetijstvom ter vpliv izobrazbe njegovih staršev.
Rezultati našega dela kažejo, da je največje povpraševanje po tovrstnih socialnih storitvah iskati v skupini, ki ima naslednje lastnosti: gre za osebe z motnjo v duševnem razvoju, stare do 25 let, ki imajo izkušnje s kmetijstvom. Dodatni želeni lastnosti sta: zmerna stopnja motnje in starši z več kot osnovno izobrazbo. Drugo ciljno skupino predstavlja skupina neodločenih, ki se od skupine, ki je naklonjena vključevanju, razlikuje predvsem po skromnejših izkušnjah, ki jih imajo osebe z motnjo s kmetijstvom, in po višji stopnji motnje.
