Extended description:
Trbovlje: grad Prusnik, ki ga danes ni več, cesta Trbovlje - Zagorje, Arzenškova hiša iz leta 1675, obnovljena, notranjost in zunanjost hiše.
Extended description:
Trbovlje: ...grad Prusnik, ki ga danes ni več, cesta Trbovlje - Zagorje, Arzenškova hiša iz leta 1675, obnovljena, notranjost in zunanjost hiše.
Trbovlje: Ruins of the Prusnik Manor from the first half of the 18th century, and Arzenšek's house from 1675.
Original language summary:
Trbovlje: porušena graščina Prusnik iz prve polovice 18. stoletja in Arzenškova hiša iz leta 1675.
Extended description:
Pestra in zanimiva je zgodovina, ki bi jo lahko pripovedovale ulice starega celjskega mestnega središča in bogato je kulturno zgodovinsko izročilo, ki ga hrani. Zavedajoč se ...neizprosnega zoba časa, ki neusmiljeno načenja stoletna pročelja, so se v Celju pred kakimi štirimi leti lotili zahtevne in obsežne prenove. Motiv je bil seveda, reševati pred uničenjem in pozabo del mestne zgodovine. Hkrati s tem pa je v Celju, ki mu sicer industrija odmerja razvoj, pa tudi podobo, turizem pa ustvarja le neznaten delež družbenega proizvoda, prevladalo tudi spoznanje, da nikakor ni vseeno, kako izgleda mesto; še posebej, ker gre za regijsko središče z močnim turističnim zaledjem, predvsem zdraviliških krajev. In gostje iz njih slej ko prej vendarle zaidejo tudi v Celje.
Preveč bi bilo naštevati vse obnovljene fasade, na novo pridobljena stanovanja in podstrehe z mladimi stanovalci, ki bodo staremu mestu vrnili življenje, pa novo podobo tlakovanih ulic. Prizadevanja za lepše mesto se pravzaprav kažejo na vsakem koraku in ob tem velja poudariti, da celotno akcijo, katere največji problem so seveda sredstva, uspešno vodi samoupravna stanovanjska skupnost ob veliki podpori in razumevanju občinskega vodstva. Sicer pa za Celje velja tradicija, da je vedno skušalo zavestno oblikovati svojo turistično podobo. Zato ni naključje, da se je svoje čase govorilo o belem mestu in da si je turistično društvo k svojemu naslovu dodalo še olepševalno.
Prenova starega celjskega mestnega jedra še zdaleč ni končana. Veliko je še objektov na katerih bodo potrebni koreniti gradbeni posegi. A velja povedati, da je izoblikovana zdrava in smela osnova za intenziven proces prenove, ki jo v Celju razumejo in obravnavajo kot sestavni del prestrukturiranja občine, saj je vse, kar dela kraj prijeten, lep in urejen, podlaga za kulturno življenje in celotno bivanje. Za vzorno ureditev ter vzdrževanje starega mestnega jedra in parka ob Savinji zato podeljujemo tokratni turistični nagelj Skupščini občine Celje.
Celje: prenova starega mestnega jedra; ulice Celje, mestno središče, (malo snega), obnovljene fasade, grad, tlakovane ulice, panorama Celje.
Extended description:
Pestra in zanimiva je zgodovina, ki bi jo lahko pripovedovale ulice starega celjskega mestnega središča in bogato je kulturno zgodovinsko izročilo, ki ga hrani. Zavedajoč se neizprosnega zoba časa, ki neusmiljeno načenja stoletna pročelja, so se v Celju pred kakimi štirimi leti lotili zahtevne in obsežne prenove. Motiv je bil seveda, reševati pred uničenjem in pozabo del mestne zgodovine. Hkrati s tem pa je v Celju, ki mu sicer industrija odmerja razvoj, pa tudi podobo, turizem pa ustvarja le neznaten delež družbenega proizvoda, prevladalo tudi spoznanje, da nikakor ni vseeno, kako izgleda mesto; še posebej, ker gre za regijsko središče z močnim turističnim zaledjem, predvsem zdraviliških krajev. In gostje iz njih slej ko prej vendarle zaidejo tudi v Celje.
Preveč bi bilo naštevati vse obnovljene fasade, na novo pridobljena stanovanja in podstrehe z mladimi stanovalci, ki bodo staremu mestu vrnili življenje, pa novo podobo tlakovanih ulic. Prizadevanja za lepše mesto se pravzaprav kažejo na vsakem koraku in ob tem velja poudariti, da celotno akcijo, katere največji problem so seveda sredstva, uspešno vodi samoupravna stanovanjska skupnost ob veliki podpori in razumevanju občinskega vodstva. Sicer pa za Celje velja tradicija, da je vedno skušalo zavestno oblikovati svojo turistično podobo. Zato ni naključje, da se je svoje čase govorilo o belem mestu in da si je turistično društvo k svojemu naslovu dodalo še olepševalno.
Prenova starega celjskega mestnega jedra še zdaleč ni končana. Veliko je še objektov na katerih bodo potrebni koreniti gradbeni posegi. A velja povedati, da je izoblikovana zdrava in smela osnova za intenziven proces prenove, ki jo v Celju razumejo in obravnavajo kot sestavni del prestrukturiranja občine, saj je vse, kar dela kraj prijeten, lep in urejen, podlaga za kulturno življenje in celotno bivanje. Za vzorno ureditev ter vzdrževanje starega mestnega jedra in parka ob Savinji zato podeljujemo tokratni turistični nagelj Skupščini občine Celje.
Celje: prenova starega mestnega jedra; ulice Celje, mestno središče, (malo snega), obnovljene fasade, grad, tlakovane ulice, panorama Celje.
Celje: The renovation of the old city centre.
Original language summary:
Celje: prenova starega mestnega jedra.
Extended description:
Pripravili smo še štiri prispevke. Najprej bomo videli, kaj zmorejo dolenjski mladi tehniki, nato bomo predstavili eno izmed prizadevnih bančnih aktivistk, spoznali najmlajše ...gledališke igralce v trebanjski občini, zadnji prispevek pa smo namenili metliškemu etnografskemu muzeju.
Metlika: slabo zavarovana lesena predmestna hiša, etnografski spomenik, ki stoji sredi mesta, propada; zunanjost hiše Bare Juričine, na Frelihovi ulici ob starem mestnem jedru, tipičen primer stare belokranjske s slamo krite stavbe.
Extended description:
Pripravili smo še štiri prispevke. Najprej bomo videli, kaj zmorejo dolenjski mladi tehniki, nato bomo predstavili eno izmed prizadevnih bančnih aktivistk, spoznali najmlajše gledališke igralce v trebanjski občini, zadnji prispevek pa smo namenili metliškemu etnografskemu muzeju.
Metlika: slabo zavarovana lesena predmestna hiša, etnografski spomenik, ki stoji sredi mesta, propada; zunanjost hiše Bare Juričine, na Frelihovi ulici ob starem mestnem jedru, tipičen primer stare belokranjske s slamo krite stavbe.
Metlika: An ethnographic monument – a wooden suburban house.
Original language summary:
Metlika: etnografski spomenik – lesena predmestna hiša.
Extended description:
Ljubljana: ljubljanska turistična pot, brezplačni ogledi mestnih znamenitosti za tuje turiste; začetna točka pred Maximarketom, Trg revolucije, turisti z vodičem, Kardeljev ...spomenik na Trgu revolucije, turisti fotografirajo, Tromostovje, zunanjost Univerza v Ljubljani, Kongresni trg, Uršulinska cerkev.
Extended description:
Ljubljana: ljubljanska turistična pot, brezplačni ogledi mestnih znamenitosti za tuje turiste; začetna točka pred Maximarketom, Trg revolucije, turisti z vodičem, Kardeljev spomenik na Trgu revolucije, turisti fotografirajo, Tromostovje, zunanjost Univerza v Ljubljani, Kongresni trg, Uršulinska cerkev.
Ljubljana: Free of charge sightseeing for foreign tourists.
Original language summary:
Ljubljana: brezplačni ogledi mestnih znamenitosti za tuje turiste.
Extended description:
Ljubljana: gradnja stolpnic in železniških nadvozov na Titovi in Celovški; stolpnice, avtobus mestnega prometa, ulica (Linhartova), zapora za promet, gradnja nove Celovške ...ceste, izkop, vrtanje s kompresorjem, odstranjevanje granitnih kock, promet (fičoti) čez železniški prehod, nov asfalt od Delavskega doma proti Šiški, promet, Savsko naselje, novogradnje (tudi nova ulica), prejšnje križišče na prehodu iz centra v Šiško, zaprto križišče in nova obvozna cesta za Šiško.
V petnajstih letih povojne obnove in izgradnje je Ljubljana prerasla samo sebe. Življenju vertikal in vse hitrejšemu naraščanju motorizacije, horizontale že davno niso več kos.
Prvega aprila so – tokrat brez šale – rdeči prometni znaki zaprli dostope do železniških prelazov Titove in Celovške ceste. Za gradnjo podvozov je vse pripravljeno.
Prva pnevmatična kladiva že pojejo nad površino starih cest. Delavci pospešeno odkrivajo asfalt in kocke, da bi pripravili teren strojem, ki bodo poglabljali cestišče.
Med tem se odvija vse promet po obvoznih cestah. Zlasti ozka Parmova cesta, ki služi za obvoz Titovi, je močno preobremenjena. Bolje je na prelazu Celovške ceste, kjer je bilo mogoče v ta namen zgraditi lepo obvozno pot.
Obenem z urejanjem glavnih prometnih vozlišč, razširjajo tudi nekaj drugih predmestnih cest in križišč. Nova podoba ljubljanskih ulic pa ne bo samo pospešila prometa, ampak bo tudi v okras našemu mestu.
Ljubljana: Building high-rises and railway overpasses on Titova and Celovška Roads.
Original language summary:
Ljubljana - gradnja stolpnic in železniških nadvozov na Titovi in Celovški cesti.
Extended description:
Ljubljana: gradnja stolpnic in železniških nadvozov na Titovi in Celovški; stolpnice, avtobus mestnega prometa, ulica (Linhartova), zapora za promet, gradnja nove Celovške ceste, izkop, vrtanje s kompresorjem, odstranjevanje granitnih kock, promet (fičoti) čez železniški prehod, nov asfalt od Delavskega doma proti Šiški, promet, Savsko naselje, novogradnje (tudi nova ulica), prejšnje križišče na prehodu iz centra v Šiško, zaprto križišče in nova obvozna cesta za Šiško.
V petnajstih letih povojne obnove in izgradnje je Ljubljana prerasla samo sebe. Življenju vertikal in vse hitrejšemu naraščanju motorizacije, horizontale že davno niso več kos.
Prvega aprila so – tokrat brez šale – rdeči prometni znaki zaprli dostope do železniških prelazov Titove in Celovške ceste. Za gradnjo podvozov je vse pripravljeno.
Prva pnevmatična kladiva že pojejo nad površino starih cest. Delavci pospešeno odkrivajo asfalt in kocke, da bi pripravili teren strojem, ki bodo poglabljali cestišče.
Med tem se odvija vse promet po obvoznih cestah. Zlasti ozka Parmova cesta, ki služi za obvoz Titovi, je močno preobremenjena. Bolje je na prelazu Celovške ceste, kjer je bilo mogoče v ta namen zgraditi lepo obvozno pot.
Obenem z urejanjem glavnih prometnih vozlišč, razširjajo tudi nekaj drugih predmestnih cest in križišč. Nova podoba ljubljanskih ulic pa ne bo samo pospešila prometa, ampak bo tudi v okras našemu mestu.
Extended description:
Tik pred koncem starega leta se je Ljubljana poslovila tudi od najstarejše slovenske likovne galerije, leta 1909 zgrajenega Jakopičevega paviljona. Stara stavba, eden najlepših ...spomenikov secesijske funkcionalne arhitekture pri nas, delo znanega arhitekta Maksa Fabianija, se je morala umakniti prestavljeni železniški progi in je tako pomagala rešiti naš stari problem, ljubljansko železniško vozlišče. Sicer pa ne bo tako dolgo, ko bomo gledali razstavo že v novi stavbi z istim imenom.
Jakopičev paviljon je bivša galerija (v secesijskem slogu), ki jo je leta 1908 postavil slikar Rihard Jakopič po načrtih arhitekta Maksa Fabianija; to je bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče v Sloveniji. Paviljon je stal na začetku Lattermanovega drevoreda v Parku Tivoli (Ljubljana). Vse do druge svetovne vojne je bil paviljon osrednje razstavišče slovenske likovne umetnosti, kjer so razstavljali slikarji, kiparji in fotografi sodobne umetnosti. Jakopič je sam financiral gradnjo objekta, saj je bil prepričan, da umetnik potrebuje stalen stik z javnostjo. Fabiani mu je zastonj naredil načrte, medtem ko mu je mesto Ljubljana za sedem let dalo zemljišče v najem po simbolični ceni. Paviljon je imel preddverje z veliko dvorano, na levi strani se je nahajala soba za stalne razstave in mali atelje in na desni strani od vhoda pa se je nahajala risarsko-slikarska šola. 12. junija 1909 je potekala slavnostno odprtje paviljona s 3. slovensko umetniško razstavo; sodelovalo je 22 umetnikov s 172 slikami in 20 kipi. Naslednje leto je Jakopič v paviljonu organiziral pregledno razstavo 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem. Zaradi pomanjkanja denarja je leta 1923 paviljon odkupilo mesto in ga namenila za društvo Narodna galerija. Leta 1954 so paviljon prenovili. V decembru 1961 in januarju 1962 so paviljon, kljub protestom, zaradi gradnje železniške proge porušili. S tem je Jakopičev paviljon ostal brez prostorov; novembra 1962 so ga preimenovali v Mestno galerijo ter pričeli z gradnjo novih prostorov na Mestnem trgu 5. Na paviljon danes spominja kip Riharda Jakopiča, delo Bojana Kunaverja. (Vir: Wikipedija)
Ljubljana - the demolition of the Jakopič Pavilion.
Original language summary:
Ljubljana - podiranje Jakopičevega paviljona.
Extended description:
Tik pred koncem starega leta se je Ljubljana poslovila tudi od najstarejše slovenske likovne galerije, leta 1909 zgrajenega Jakopičevega paviljona. Stara stavba, eden najlepših spomenikov secesijske funkcionalne arhitekture pri nas, delo znanega arhitekta Maksa Fabianija, se je morala umakniti prestavljeni železniški progi in je tako pomagala rešiti naš stari problem, ljubljansko železniško vozlišče. Sicer pa ne bo tako dolgo, ko bomo gledali razstavo že v novi stavbi z istim imenom.
Jakopičev paviljon je bivša galerija (v secesijskem slogu), ki jo je leta 1908 postavil slikar Rihard Jakopič po načrtih arhitekta Maksa Fabianija; to je bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče v Sloveniji. Paviljon je stal na začetku Lattermanovega drevoreda v Parku Tivoli (Ljubljana). Vse do druge svetovne vojne je bil paviljon osrednje razstavišče slovenske likovne umetnosti, kjer so razstavljali slikarji, kiparji in fotografi sodobne umetnosti. Jakopič je sam financiral gradnjo objekta, saj je bil prepričan, da umetnik potrebuje stalen stik z javnostjo. Fabiani mu je zastonj naredil načrte, medtem ko mu je mesto Ljubljana za sedem let dalo zemljišče v najem po simbolični ceni. Paviljon je imel preddverje z veliko dvorano, na levi strani se je nahajala soba za stalne razstave in mali atelje in na desni strani od vhoda pa se je nahajala risarsko-slikarska šola. 12. junija 1909 je potekala slavnostno odprtje paviljona s 3. slovensko umetniško razstavo; sodelovalo je 22 umetnikov s 172 slikami in 20 kipi. Naslednje leto je Jakopič v paviljonu organiziral pregledno razstavo 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem. Zaradi pomanjkanja denarja je leta 1923 paviljon odkupilo mesto in ga namenila za društvo Narodna galerija. Leta 1954 so paviljon prenovili. V decembru 1961 in januarju 1962 so paviljon, kljub protestom, zaradi gradnje železniške proge porušili. S tem je Jakopičev paviljon ostal brez prostorov; novembra 1962 so ga preimenovali v Mestno galerijo ter pričeli z gradnjo novih prostorov na Mestnem trgu 5. Na paviljon danes spominja kip Riharda Jakopiča, delo Bojana Kunaverja. (Vir: Wikipedija)
Gliptoteka Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti svojom je namjenom i fundusom jedinstvena muzejska ustanova u Hrvatskoj. Osnovana je 1937. godine pod nazivom Gipsoteka s ciljem sabiranja i ...prezentiranja sadrenih odljeva najznačajnijih kulturno-povijesnih spomenika kao i originalnih umjetničkih djela s područja kiparstva. Nakon ulaska Gipsoteke 1950. godine u sastav Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti preimenovana je u Gliptoteku i danas je u sklopu Razreda za likovne umjetnosti jedna od šest muzejsko-galerijskih jedinica Akademije. Muzej je od 1940. godine smješten u nekadašnjem industrijskom objektu tvornice koža iz 19. stoljeća koja je svojedobno bila najveći industrijski pogon i kompleks u gradu Zagrebu. Zahvaljujući ulasku muzeja u dio kompleksa on je ostao rijedak primjer dobre očuvanosti industrijske arhitekture s kraja 19. stoljeća. U tekstu će se prikazati povijest muzeja, od idejnog začetka do sakupljanja specifične građe sadrenih odljeva antičkog grčkog kiparstva, rimske provincijalne skulpture te kiparstva hrvatske kulturne baštine od predromanike do renesanse. Muzejski fundus tijekom vremena obogaćen je i brojnim relevantnim originalnim djelima i sadrenim modelima hrvatskoga kiparstva od 19. stoljeća do danas, čime se muzej profilirao i specijalizirao za područje skulpture. Kroz povijest Gliptoteke bit će prikazana njena uloga i značaj u sakupljanju, čuvanju, izlaganju i komuniciranju jedne od najvećih zbirki skulptura u Hrvatskoj kojom se može sagledati kiparsko stvaralaštvo od antike do danas.
Mnogi faktori, kao što su heritabilnost svojstva, veličina i struktura radne populacije i broj markera, utječu na efikasnost genomskih predviđanja (r_MP). Cilj ovoga rada bio je ispitati faktore ...povezane s〖 r〗_MP za visinu klipa i visinu biljke u dvije gustoće sjetve kod test-križanaca IBM populacije kukuruza (Zea mays L.). Izračunane su genetske korelacije između radne i validacijske populacije. Dobivene su visoke procjene heritabilnosti i korelacije između svojstava. Procjene r_MP bile su različite od nule za sve kombinacije svojstvo -gustoća. što ukazuje na efikasnost genomske selekcije. Vrijednosti genetskih korelacija između radne i validacijske populacije bile su niže od očekivanih. Međutim, jaka korelacija dobivena je između genetske korelacije radne i validacijske populacije i r_MP za sve tri veličine radne populacije (20-40%, 40-60% i 60-80%), što ukazuje da se uz odgovarajuću selekciju veličina radne populacije može održati niskom zadržavajući visoku vrijednosti〖 r〗_MP-a . Potrebna su daljnja istraživanja odnosa između radne i validacijske populacije s većom efektivnom veličinom populacije jer smanjivanje veličine radne populacije, uz održavanje visoke vrijednosti〖 r〗_MP-a može omogućiti učinkovitiju alokaciju resursa u oplemenjivačkome programu kukuruza.
PDF