The paper first presents conceptual and textual motivations and then translation solutions that inform a new Slovene edition of Saussure's Cours de linguistique générale (1916). This scientific text ...not only influenced the main directions in modern linguistics, but affected analytical thought in all areas of the humanities and social sciences. In collaboration with the editorial team, Saša Jerele, the translator, paid particular attention to the analysis of terminological dichotomies, the core of Saussure's linguistic ideas. Following translation traditions, she considered the latest interpretations of this key text, which was condensed in the decade before the centennial of the original (2006-2016). The editor's and translator's reflections focus especially on the text's title as well as the elementary dialectics of theoretical relations between language (langue) and speech (parole), signifier and signified, synchrony and diachrony, and the crucial concepts of the linguistic sign and its arbitrariness.
Prispevek povzema podatke o rojstvu in širitvi neapeljske vilanele šestnajstega stoletja, pri čemer opozarja na nekatere zunajglasbene momente, ki so prispevali k njeni priljubljenosti. Izvorno pesem ...uporniških neapeljskih plemičev je z razširitvijo izgubila politične konotacije, ter se preoblikovala v sproščeno zabavno pesem s prikritim obscenim dvojnim pomenom besed.
Pričujoči članek se ukvarja s prevajanjem lastnih imen iz francoščine v slovenščino; natančneje, s prevodi publicističnih poimenovanj francoskih političnih institucij v slovenščino. Najprej ...predstavimo lastna imena v slovenščini in francoščini ter relevantne razlike pri njihovem zapisovanju v obeh jezikih; nato pa omenimo še nekatere prevajalske strategije. Sledi korpusna analiza v dveh delih. Najprej smo analizirali publicistični podkorpus vzporednega korpusa FraSloK in nato še slovenski korpus Gigafida, kjer smo analizirali članke dveh slovenskih časopisov Delo in Dnevnik. Pri analizi smo se osredotočili na strategije, ki so jih pri prevajanju uporabili prevajalci. Poimenovanja v obeh slovenskih časopisih se med seboj razlikujejo in so odvisna od pričakovanega ciljnega občinstva. Pri poimenovanjih v prevedenih člankih smo pričakovali pogosto uporabo transference, vendar so ta pogosto prevedena v slovenščino ali pa opremljena z razlago, ki je v pomoč bralcem. Rezultati analize potrjujejo, da prav ciljno občinstvo in kontekst odločata o izbiri prevajalske strategije ter kažejo na prevajalčevo težnjo po dodatni razlagi pojmov.
Za uspešnost pri vsakem študiju je prav gotovo zelo pomembna bralna pismenost, ta pa glede na najnovejše raziskave upada. Pri slabši bralni pismenosti je na vseh ravneh izobraževanja tudi učenje ...oteženo in daje slabše rezultate. Da bi izboljšali bralno pismenost na tehniških fakultetah, lahko pri predavanjih in vajah iz tujega jezika stroke uvedemo delo z avtentičnimi besedili. Strokovni članki vsebujejo teme, ki so študentom zanimive in tako vzpodbujajo branje. So avtentično gradivo in so dostikrat v primerjavi z učbeniki aktualnejši, saj se stroka oziroma znanost hitro razvijata. Primerni so tako za delo z večjimi kot z manjšimi skupinami študentov. V prispevku navajava nekaj primerov uporabe člankov pri predavanjih oziroma vajah iz tujega strokovnega jezika: individualno delo, delo v parih in skupinsko delo. Delo z avtentičnimi besedili pa ne razvija samo jezikovnih kompetenc, ampak ima tudi sociološki vidik, saj spodbuja sodelovanje med študenti, kadar ti delajo v skupinah. Lektor se odloči za najprimernejšo strategijo pri obravnavi besedila oziroma kombinacijo le-teh. Pomembno je, da bralno razumevanje utrjujemo z izborom ustreznih vaj. Tematika besedil je tudi izvrstna iztočnica za govor. Pri takšnem delu pa se lahko zgodi, da bodisi zaradi prevelike skupine študentov ali zaradi dejstva, da jezikovno šibkejši študenti težje sledijo, ne dosegamo optimalnih rezultatov. Lektorji za delo izberemo takšne članke, ki so v realnem odnosu do stroke in njene vsebine. Avtentični teksti morajo študente usposobiti, da razumejo tipične oblike besedil, ki so značilne za jezik stroke in da so sposobni to znanje praktično uporabiti v podobnih situacijah. Avtentična nepredelana besedila izkazujejo vse strukturne značilnosti strokovnega jezika in omogočajo veliko možnosti predelav in prilagoditev. Isti članek lahko uporabimo v različnih okoliščinah, če pripravimo različne naloge. Za predavanja oziroma vaje so avtentična pisna besedila za določeno stroko lahko dosegljiva in jih je moč hitro posodobiti, dodati nove informacije in/ali spremeniti podatke.
Spletna besedila postajajo vse bolj relevanten vir informacij, korpuse tovrstnih besedil pa potrebujemo pri korpusnojezikoslovnih raziskavah in razvoju jezikovnih tehnologij za sodobno slovenščino. ...Čeprav so spletna besedila neposredno dostopna in je njihov zajem preprostejši od tiskanih, je izdelava takšnih korpusov še vedno zapletena, draga in zamudna. Ključno je, da poskrbimo, da se podobni podatki ne zbirajo večkrat, zato je nujno omogočiti njihovo čim večjo dostopnost čim širši raziskovalni skupnosti in zainteresirani javnosti. Tehničnih in prostorskih ovir za to sicer ni, vendar pri gradnji korpusa naletimo na številne omejitve v okviru zaščite avtorskih pravic, varstva osebnih podatkov in pogojev uporabe ponudnikov spletnih storitev. V prispevku predstavljamo pravno in dejansko stanje na teh področjih, opravimo pregled sorodnih tujih in domačih praks ter na primeru korpusa spletne slovenščine Janes predlagamo vrsto ukrepov, ki do največje možne mere omogočajo prosto in odprto razširjanje korpusov spletne slovenščine.
V glasbeni zapuščini Rista Savina je ohranjenih petnajst nemških samospevov. Večina jih je napisanih na nemške pesnitve, med njimi pa so tudi trije prevodi tujih pesnitev v nemščino. Odgovor na ...vprašanje, če je imel skladatelj pri izbiri besedil srečno roko, je prepuščen bralcu. Avtorji besedil so predstavljeni po biografski in umetniški plati, saj nekateri od njih dandanes niso dobro znani. Na osnovi datumov prvih izdaj pesmi članek popravlja napačne datacije skladb, ki jih navaja Dragotin Cvetko. Članku so dodane transkripcije Savinovih rokopisov, ki so pisani v Kurrentu, stari nemški pisavi.
Folklorna besedila še danes ne uživajo pravnega varstva, zato je pripovedovalcem kot vsakokratnim prvim avtorjem in njihovim zapisovalcem/zbiralcem, ki jih je upravičeno upoštevati kot drugotne ...avtorje, veliko težje uveljavljati avtorske pravice.
Zato obstaja nevarnost, da si jih pridobijo nekateri posamezniki, ki niso niti zapisovalci niti zbiralci na terenu, zgolj uredniki že celo objavljenega zbranega folklornega gradiva ali posameznih avtorskih besedil, še toliko prej, če vanje posegajo lektorsko, marsikdaj tudi pod pretvezo, da jih izboljšujejo in prirejajo za mlade ali nezahtevne bralce.
Ko se študenti/ke prvič srečajo s prevajanjem, še posebej v nematerni jezik, je razkorak med znanim in novim velik in zahteva drugačne pristope, prilagojeno progresijo, postavljanje ožjih didaktičnih ...ciljev, ki omogočajo hkratno razvijanje prevajalskih kompetenc in zagotavljajo jezikovno sprejemljivost prevodov, prevajalskih vaj pa ne spreminjajo v jezikovni pouk.V naši raziskavi, v kateri smo združili uveljavljeno empirično metodo protokola glasnega razmišljanja in metodo dela prevajanja na pogled, smo preverili, kako se študenti/ke znajdejo pri prevajanju kulturno specifičnih besedil v materni in nematerni jezik, ali pri tem upoštevajo rezultate besedilne analize in kako udejanjajo prevodno naročilo. Z analizo smo pokazali, da so poskusne osebe sicer ustrezno prepoznale kulturno specifične elemente in poiskale kulturne ustreznice, hkrati pa so zaradi pomanjkljive ali izpuščene prevodno usmerjene besedilne analize nastajali funkcijsko nesprejemljivi prevodi.
Med avtografi učenjakov iz poznega srednjega veka so le redki takšni, katerih besedilo je prenesel na papir pomočnik, popravil pa avtor. Takšni rokopisi so pomenili osnovo za dokončne prepise, preden ...je bilo delo predstavljeno širši javnosti. Takšen prehodni tip kodeksa predstavlja zbirka pisem nadškofa Jana z Jenštejna s konca 14.stoletja; pod naslovom »Jenštejnov epistolarij« je besedila objavil leta 1877 J. Loserth. – Prispevek se je osredotočil na ureditev leg ter na značaj in zaporedje prepisanih pisem, pa tudi na popravke, ki jih je naredil drug pisar. Sklepna ugotovitev se glasi, da je rokopis nastal pod neposrednim nadzorom nadškofa, ki je posamezna pisma postopoma izročal kopistu, nato pa jih je je stilistično izpilil in popravil. Epistolarij ni dočakal prepisa v dokončno obliko, namenjeno javnosti.
S problematiko prevajanja epistemske naklonskosti so se ze v osemdesetih letih ukvarjali Tabakowska (1989) ter R. Markkanen in H. Schröder (1989), slednja predvsem z vidika pragmatike in ...metadiskurza, v okviru raziskav t. i. omejevalcev oziroma 'hedges'. Priblizno deset let kasneje je tematiko epistemske naklonskosti s stalisca anglesko-svedske kontrastivne analize sistematicno obdelala tudi Karin Aijmer (1999). Elzbieta Tabakowska (1989) razclenjuje rabo prislovov, ki izrazajo epistemsko naklonskost v zgodovinski knjigi v angleskem jeziku, in ugotavlja, katere ustreznice so bile za posamezne izraze izbrane v poljskem prevodu iste knjige. Tabakowska (1989) pokaze, da se prevodne ustreznice mocno razlikujejo od slovarskih ustreznic in meni, da so prevodne ustreznice izbrane na podlagi prevajalceve ocene o avtorjevi zavezanosti vsebini. Raija Markkanen in Hartmut Schröder (1989) se v svoji studiji ukvarjata s prevajanjem metadiskurzne kategorije omejevalcev v znanstvenih besedilih: pri analizi prevodov znanstvenih besedil, ki so jih prevedli avtorji sami, sta ugotovila, da so vsi trije pisci-prevajalci v procesu mocno posegli v strukturo in pogostost omejevalcev, da bi besedilo prilagodili ciljni kulturi. Toda to je bilo mogoce predvsem zato, ker so bili prevajalci hkrati tudi pisci besedil, Markkanen in Schröder (1989) pa sta postavila zelo tehtno vprasanje, kako se s tem problemom spopada prevajalec, ki ni avtor besedila, in ali bi prevajalec tudi v tem primeru rabo omejevalcev lahko prilagajal ciljni kulturi. Vprasanja sekundarnega poseganja v epistemsko naklonskost se je lotila tudi Anna Mauranen (1997), in sicer z analizo lektorskih popravkov v znanstvenih besedilih: ugotovila je, da so bili ti na podrocju omejevalcev minimalni, saj se je lektorjem zdelo, da bi taksni popravki pomenili poseganje na avtorjevo podrocje. Prevajalec poljudnoznanstvenega besedila se pri prevajanju izrazov epistemske naklonskosti torej srecuje z razmeroma zapletenim problemom: konvencije rabe omejevalcev (in posledicno s tem tudi izrazov epistemske naklonskosti) so v jezikih zelo razlicne, prav tako se med jeziki razlikujejo tudi sredstva za izrazanje epistemske naklonskosti. Ker so kontrastivne studije retoricnih konvencij (npr. Pisanski Peterlin 2005) pokazale, da se raba metadiskurza v slovenscini in anglescini mocno razlikuje, hkrati pa so analize izrazanja naklonskosti za slovenscino (npr. Carolin Roeder in Hansen 2006) pokazale, da se v njej epistemska naklonskost izraza precej drugace kot v anglescini (npr. Frank Palmer 2001), je mogoce predvideti, da se v stevilnih primerih prevajalec znajde pred vprasanjem, ali naj prevod prilagodi ciljni kulturi in izraz epistemske naklonskosti vstavi, izpusti ali spremeni, in s tem mocno poseze v besedilo, ali naj kot vodilo pri prevajanju tovrstnih izrazov jemlje ustreznost in sledi izvirniku, s tem pa tvega, da bo jezik v prevodu drugacen od slovenscine, ki jo najdemo v primerljivih slovenskih izvirnikih. Prvi del analiticnega postopka je obsegal kvantitativno analizo korpusa. Besedilni korpus v elektronski obliki je bil analiziran s pomocjo programskega orodja WordSmith Tools (Scott 1996), verzija 4.0. Analiza je bila narejena na podlagi seznama izrazov epistemske naklonskosti; leksikogramatikalne kategorije, ki so zajete, so podrobneje predstavljene v razdelku 2. Rezultati elektronske analize so bili nato rocno pregledani in v tem delu postopka so bili izloceni vsi zadetki, ki niso izrazali epistemske naklonskosti. Koncni rezultati so bili nato za vsako od kategorij izrazeni v obliki absolutnega stevila vseh pojavitev in preracunani v stevilo pojavitev na 1000 besed. Ob tem je bil za vsako od kategorij izracunan tudi odstotni delez, ki ga pred- stavlja glede na vse identiicirane izraze epistemske naklonskosti. Drugi del postopka je obsegal analizo rabe posameznih kategorij epistemske naklonskosti; analiza rabe je temeljila na analizi sobesedila. Primerjava pogostosti posameznih prislovov pokaze, da se vecinoma pojavljajo v obeh korpusih (izjema so prislovi morebiti, ki se v prevodih ne pojavlja, v korpusu izvirnikov pa je zelo redek, saj se pojavi le trikrat, brzkone, ki se pojavlja le v prevodih, prav tako le trikrat, in nemara, ki se prav tako pojavlja le v prevodih, in sicer dvakrat). Ostali prislovi so vecinoma rabljeni priblizno enako pogosto v obeh korpusih, izjemi sta morda, ki je v prevodih stirikrat pogostejsi kot v izvirnikih, in lahko. Lahko je dalec najpogostejsi prislov v obeh podkorpusih, saj predstavlja priblizno polovico vseh primerov, v katerih se pojavljajo prislovi. V prevodih je precej manj pogost kot v izvirnikih; v prevodih se v epistemski vlogi pojavi v 169 primerih, v izvirnikih pa v 255 primerih. Pri tem je treba seveda upostevati, da lahko ni vedno rabljen v epistemskem pomenu, vendar so v tej raziskavi upostevani le primeri, v katerih je njegova raba epistemska. Spodnji primeri (16-19) ilustrirajo rabo epistemskih prislovov v obeh podkorpusih.
PDF
