Slovensko-ameriški časopis Prosveta (od 1908 do 1916 kot Glasilo Slovenske narodne podporne jednote) velja za največji časopis v slovenščini v ZDA. Objavljal je literarne in esejistične prispevke, ki ...so jih spremljale novice iz raznih delov ZDA. Leta 1999 je časopis prešel na digitalni način produkcije, na voljo pa je bil v obeh, tj. v digitalni in tiskani obliki. Od 2001 je v tiskani obliki izhajal najprej tedensko, nato na štirinajst dni in nazadnje enkrat na mesec. Prispevek preučuje, kako sta digitalni način produkcije in distribucije vplivala na vsebinski vidik časopisnih prispevkov v zadnjih petnajstih letih in kakšni so učinki tega na distribucijo časopisa v zadnjih petih letih. Podana bo tudi primerjava z drugimi podobnimi časopisi v ZDA.
Presented in a format to initiate debate and discussion, Ethics in the Digital Domain helps students explore the big questions surrounding the impact of the digital domain on our daily lives. This ...text covers enduring debates in ethics such as privacy, copyright, libel, consent, surveillance and the necessity for truthful discourse.
Cilj je ove studije ispitati hipotezu o medijaciji neoseksističkih stavova adolescenata u odnosu uporabe seksualiziranih medija (uključujući pornografiju) i prihvaćanja mitova o silovanju. ...Analizirani podaci prikupljeni su u tri vala longitudinalnog istraživanja na uzorku učenika zagrebačkih srednjih škola (136 mladića i 326 djevojaka). Testirana hipoteza o medijaciji nije potvrðena, no ustanovljene su neke spolno-specifične longitudinalne povezanosti konzumacije medija i pornografije s neoseksističkim stavovima i prihvaćanjem mitova o silovanju. Utvrðeno je da je viši stupanj neoseksizma karakterističan za djevojke (no ne i mladiće), koje više prihvaćaju mitove o silovanju. Nadalje, uporaba pornografije i ostalih seksualiziranih medija većinom se nije pokazala prediktivnom za prihvaćanje mitova o silovanju, a ni za negativna uvjerenja o statusu žena u modernim društvima (neoseksizam). Iznimka su gledanje filmova i serija na televiziji i internetu, što je meðu mladićima bilo pozitivno povezano s većim stupnjem neoseksizma, te uporaba pornografije, koja je kod djevojaka bila negativno povezana s prihvaćanjem mitova o silovanju žena. Nalazi ove studije upućuju na važnost daljnjega proučavanja uporabe seksualiziranih medija meðu mladima i identificiranja čimbenika povezanih s prihvaćanjem mitova o silovanju, no uzimajući u obzir moguće moderatorske prinose obiteljske i vršnjačke socijalizacije adolescenata.
Ruski jezik je edini izmed svetovnih jezikov, ki postopoma izgublja svoj vpliv. Za primerjavo: medtem ko sta anglescina in francoscina v nekdanjih britanskih in francoskih kolonijah prisotni se ...danes, medtem ko obstajajo prizadevanja, da bi nemscina postala uradni jezik Organizacije zdruzenih narodov, turski jezik pa zeli razsiriti svoj vpliv v vrsto drzav, med njimi tudi postsovjetskih, je zacela ruscina po razpadu Sovjetske zveze izgubljati svoj nekdanji vpliv po vsem svetu, predvsem pa v postsovjetskem prostoru.6 Za razliko od afriskih drzav, v katerih je kolonialni jezik obdrzal status uradnega jezika tudi po osvoboditvi kolonij, so v mnogih postsovjetskih drzavah izvedli jezikovno zamenjavo (language shift), s katero so ruski jezik umaknili iz vseh sfer javnega zivljenja, njen koncni cilj pa je bila derusifikacija (A. Pavlenko 2008: 282). Tako se je zacelo zmanjsevati stevilo sol z ruskim ucnim jezikom in ucnih ur ruscine, v nekaterih drzavah je cirilico nadomestila latinica, mnoge sovjetske toponime v ruscini so zamenjali z nacionalnimi, npr. Frunze in Celinograd sta bila preimenovana v Biskek in Astana. Vlada Ruske federacije je v zvezi z navedenim izrazila zaskrbljenost in izjavila, da je sirjenje ruskega jezika prioriteta v okviru javne in humanitarne diplomacije, sluzi pa tudi krepitvi mehke moci Rusije v mednarodni skupnosti. Vse to bo, kot upa Moskva, pripomoglo k oblikovanju pozitivne podobe Rusije in preseglo rusofobijo, ki jo je bilo - po mnenju predstavnikov vlade Ruske federacije - po razpadu mogoce zaznati v vseh drzavah nekdanje Sovjetske zveze in v nekaterih delih Ruske federacije (... 2008). Ruskemu cloveku je prav internet dal moznost, da se izrazi in komunicira: na forumih si ni mogoce samo izmenjevati informacij in klepetati o nepomembnih receh, temvec je mogoce tudi sestavljati kolektivna, malodane umetniska besedila. O povezavi med komunikacijsko naravo svetovnega spleta in rusko mentaliteto je razmisljal tudi znan bloger C. Lukjanenko na okrogli mizi, ki jo je organiziral sklad Ruski svet. Poudaril je, da je ruska blogosfera izjemno zanimiv fenomen, ker je v njej cutiti zelo mocan vpliv Rusov, ki zivijo v tujini, oz. preprosto rusko govorecih uporabnikov. Po njegovem mnenju so blogi prevzeli vlogo kuhinj iz sovjetskih casov, tj. prostora neformalne komunikacije.19 O zanimivi povezavi specifik interneta z ruskim socialno-kulturnim kontekstom, predvsem s specifiko kolektivnega, s t. i. sobornostjo, so pisali tudi zahodni znanstveniki (Schmidt et al. 2006, E. Gorny 2004, 2006), ki menijo, da internet v Rusiji ni vec dojet kot nekaj, kar je prislo z zahoda, temvec ga sprejemajo kot nekaj izvorno ruskega. Lastnosti interneta, kot so moznost neposrednega stika, nehierarhicnost, neformalnost in svobodna izmenjava informacij, v Rusiji dojemajo kot pozitivne ter kot popolnoma skladne z rusko mentaliteto. Predvsem za izseljence, ki imajo zaradi vecjih razdalj tezave z ohranjanjem identitete in stika z domovino, predstavlja runet mozni digitalni prostor za oblikovanje ruske identitete. Pravzaprav je bil runet od vsega zacetka prostor druzenja rojakov iz tujine. Robert Saunders imenuje obiskovalce runeta Kiberrusi (cyberrussians) in za te, ki zivijo v novoustanovljenih drzavah, pravi, da je prav kiberneticni prostor tisti, ki jim omogoca, da se izognejo nacionalno-lingvisticni klavstrofobiji, hkrati pa je ruscina v kiberneticnem prostoru bolj zazelena zato, ker se v tem jeziku objavlja velika vecina gradiva. Ko se Kiberrus pojavi na spletu, ni vec predstavnik manjsine v mali drzavi, temvec postane del velike zgodovinske skupnosti. Pogost izraz nas runet lepo orise relativno zaprtost runeta in odnos, ki ga ima diaspora do njega (Schmidt 2006: 14). Na spletu so se tako pojavili razlicni izseljenski spletni portali in blogi z bolj ali manj jasno izrazenim nacionalisticnim znacajem, kot so npr. spletna stran Instituta ruskih izseljencev (... ) Rusija in rojaki (... ) (http://www.russkie.org), Russian-Word-info (http://www.russian-world.info/ russkie-obschiny) in Vesoljna zveza Rusov (... ) (http:// vsr.land.ru/). Te strani ponujajo informacije o ruskih skupnostih, ki zivijo v tujini, o ruskem jeziku, kulturi, zgodovini, tradicijah ter tujih rusko jezicnih medijih in s tem imajo ti spletni viri moznost, da povezejo ruske izseljence s kulturnim, druzbenim in politicnim zivljenjem Ruske federacije in jim ustvarijo obcutek pripadnosti ruskemu svetu. Na podlagi ze navedenega lahko ugotovimo, da runet vsaj v tem trenutku deluje kot enotni rusko jezicni informacijski, kulturni in komunikacijski prostor na postsovjetskem obmocju, da predstavlja nekaksno virtualno Sovjetsko zvezo. Ruska federacija, ki je zaznala to dejstvo, si na razlicne nacine prizadeva, da bi splet obarvala cim bolj rusko in privabila v runet cim vec uporabnikov. Med ukrepi za rusifikacijo spleta je treba omeniti cirilizacijo domen. Rusija je prva drzava, ki je dobila pravico, da v zapisu domenskih naslovov uporabi svoj nacionalni jezik, zato se trenutno aktivno ukvarja s cirilizacijo domen.30 V sklop prizadevanj za rusifikacijo spleta sodi tudi Teden ruskega interneta, ki ga pod okriljem Ministrstva za komunikacije in mnozicne medije Ruske federacije organizirajo vsako leto in v okviru katerega poteka konferenca tujih rusko jezicnih spletnih strani pod pomenljivim geslom Internet - obmocje ruskega jezika. Na dogodku vsako leto poleg nacionalne Nagrade runeta podeljujejo tudi nagrado Runet onkraj meja Rusije za doprinos k razvoju ruskega segmenta interneta v tujini. Vlada Ruske federacije se trudi podpirati tuje elektronske rusko jezicne medije in spletne strani ruskega izseljenstva s politiko pomoci rojakom, zivecih v tujini. Temu cilju so namenjeni zvezni ciljni programi Ruski jezik (2006-2010) in Ruski jezik (2011-2015), Ruski svet in Russodelovanje (... ) Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije.
Izborna šutnja i mediji na Kosovu Dalipi, Liridon; Sahiti, Arben
Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu,
11/2017, Volume:
54, Issue:
4
Journal Article
Open access
Izborni postupak je od temeljnog značaja za demokratsko društvo. Zemlje koje su u stanju osigurati pošteni postupak koji se temelji na vrijednostima i načelima, pravilima ponašanja i primjenjivim ...zakonima u stanju su izgraditi stabilne i pouzdane institucije. Uloga medija u ovom kontekstu od velike je važnosti radi osiguranja transparentnog i odgovornog ishoda. Zahvaljujući nedostacima u postojećim propisima, pitanje izborne šutnje postalo je goruće pitanje na Kosovu. Cilj ovog osvrta jest analiza statusa izborne šutnje kao specifičnog segmenta izbornog postupka posebno u slučaju Republike Kosova. Istraživanje je napravljeno korištenjem sekundarnih podataka iz postojeće literature, zakonskih propisa, sudskih odluka, sredstava informiranja i drugih relevantnih tijela na Kosovu.
Jedan od alata podrške profesionalnom razvoju odgajatelja svakako je i rad na izradi Mape profesionalnog razvoja. U članku naših slovenskih suradnica pročitajte kako pomoću Mape profesionalnog ...razvoja potaknuti ideju socijalnog konstruktivizma u profesionalnom razvoju odgajatelja.
PDF
