The article is the second part of the survey on the use of the electroencephalographic (EEG) methods in the analysis of (literary) reading. Contrary to prevalent cognitive theories (the so-called ...modular model) alternative theories supported by emerging brain imaging data presuppose the existence and simultaneous interactions of a number of different representations, supported and maintained by distributed neuronal mechanisms (the so-called activated states model). This question can also be approached by using the time-frequency analysis of EEG data which allows an insight into parallel processing by dividing time course of oscillatory electrical activity of the brain into frequency bands. Individual frequency bands are considered to be important for various aspects of cognitive mechanisms, which are also the basis of language processing in reading.
Razprava prikazuje in kritično presoja stanje na področju empiričnega literarnovednega študija, zlasti tiste prispevke, ki predstavljajo "ortodoksnejšo" različico empirične literarne znanosti. ...Stagnacijo v spoznavnoteoretični diskusiji skuša preseči s premislekom nekaterih novejših raziskav možganskih funkcij. Nič manjša vloga ni pripisana raziskavam, ki predvsem uporabljajo empirične metode in tudi prispevajo k empirizaciji literarne vede. Predstavljena so glavna imena, dosežki ter inštitucije, kjer se na Slovenskem izvajajo empirične študije literature.
Po zgodnejsih empiricnih analizah literature, ki so bolj zanimive zaradi relativno hitre uporabe racunalnikov in segajo v 70. in 80. leta (Peter Scherber: Slovar Presernovega pesniskega jezika, 1977; ...Denis Poniz: Numericne estetike in slovenska literarna znanost, 1982, razpravi Numericna estetika in usoda umetnosti, 1972a, Racunalniki in poezija, 1972b), je potrebno za obdobje 90. let omeniti razpravo Kolicinske in empiricne raziskave literature Mirana Hladnika (1995), ki skorajda ne bi smela manjkati v bibliografijah clankov s podrocja empiricnih studij literature.2 Poudaril je, da je empiricnim studijam literarnost kognitivni pojav,3 je pa sel zatem cisto v smer kolicinskih analiz literature. Polje obravnave teoreticnih izhodisc ELZ je bilo boljkone prazno. O tem posredno prica tip vecine empiricnih obravnav, ki so se najvec posvecale raznim plastem literarnega zivljenja, kakor sta knjigotrstvo in zaloznistvo. Sem spadajo obravnave knjige in bralca; leta 1999 je pri ljubljanski Filozofski fakulteti pod tem naslovom in s stevilko IV izsla knjiga Gregorja Kocijana, Martina Znidersica in Darke Podmenik, ki ima svojega predhodnika v Kocijanovi monografiji Knjiga in bralci (1974).4 Vrzeli, ki so medtem nastale na podrocju obravnave spoznavnoteoreticnih vidikov ELZ, je med prvimi zacel izpopolnjevati Dejan Kos. Iz leta 1998 je njegova germanisticna literarnovedna disertacija Zasnova empiricne literarne znanosti z vidika radikalnega konstruktivizma, ki je v slovenski prostor prinesla prvo izcrpnejso predstavitev teoreticnih izhodisc ELZ in je bila podlaga knjigi Theoretische Grundlage der Empirischen Literaturwissenschaft(2003). Vendar ta prispevek, ki je pomemben za uveljavljanje ELZ pri nas, vsaj v nacionalni literarni vedi ni imel taksnih ucinkov, kakor bi jih lahko imel.5 Eden od vidnejsih kazalnikov so pomanjkljivi referencni seznami v literarnovedni produkciji, ki se kakorkoli nanasa na ELZ. Razloge temu gre iskati v razmeroma sibki povezanosti med slovenisticnimi in drugimi filoloskimi studiji, v premajhnem posluhu in zanimanju za sorodne raziskave na obeh straneh, v jeziku strokovne produkcije (germanisti npr. veliko objavljajo v nemscini), to je povezano z mestom objave in verjetno se cim. Vendar se ocitek o pomanjkljivih referencnih seznamih se bolj nanasa na odsotnost glavnih nemskih raziskovalcev iz ELZ v nekaterih slovenskih objavah s podrocja empiricnih in sorodnih studij, na kar sem ze opozorila in cemur iscem razloge zlasti v dejstvu, da do danes nimamo slovenskih prevodov temeljnih del s podrocja ELZ; poleg obeh temeljnih Schmidtovih del, ki tudi pogosto nista navedeni, ampak je teorija povzeta po slovenskih avtorjih, ki so se nanj nanasali, bi si pozornost zasluzila zbirka LUMIS-Schriften6 ali izbrana dela vidnejsih teoretikov podrocja7 (prim. Perenic 2010: 29). O vlogi radikalnega konstruktivizma v literarni vedi je pisala tudi germanistka Neva Slibar (npr. 2001). Na temo teoreticnih podlag ELZ je v Primerjalni knjizevnosti 2002 clanek objavil Marijan Dovic.8 Konstruktivisticno (meta)teorijo je pred tem v Modernih metodah literarne vede (1999; 2003: 228) omenil Tomo Virk, ki je predstavil samo ute-meljitelja ELZ, kar pa je pricakovano, saj je bila knjiga namenjena pregledu metod literarnega raziskovanja. Sama sem o radikalnokonstruktivisticnih (RK) podlagah ELZ govorila v prispevku za slavisticni kongres 2007 in pisala v uvodnih poglavjih doktorske disertacije Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empiricne sistemske teorije (Perenic 2008),9 ki je bila podlaga za znanstveno monografijo Empiricno-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri (2010); v jedru sta kriticni pregled sistemskih modelov literature10 in zasnova izvirnega modela, vendar sem se dotaknila tudi vloge RK v (empiricni) literarni vedi. Poleg publikacij in knjig, ki so od konca prejsnjega stoletja prinasale empiricne studije literature, je bila za uveljavljanje in krepitev te usmeritve pomembna tudi nje- na institucionalna zastopanost. Studij Schmidtove teorije oz. ELZ je bil sestavni del uvodnega cikla predavanj iz nemske literarne znanosti na ljubljanski germanistiki pri Nevi Slibar,20 ki je za bolonjski studij spisala ucni nacrt za predmeta Literarni sistem I (literarno besedilo) in Literarni sistem II (kontekst). Na pojem literarnega sistema, ki ga uporablja ELZ, naletimo v studijskih programih iz let 1995 in 1997 Marka Juvana, ki se je v 90. letih odzval na spremembo literarnoraziskovalne paradigme. Seznanjanje z ELZ na ljubljanski slovenistiki sicer ze dolgo casa poteka pri uvodnih metodoloskih predavanjih Mirana Hladnika, najvec v okviru predmeta Uvod v studij slovenske knjizevnosti, ki ga trenutno izvajava skupaj in pri katerem pokrivam podrocje sistemskih obravnav literature. (Perenic 2010: 7-8) Sistemskoteoretske vsebine sem nedavno vkljucila v dodiplomski izbirni predmet Slovenski druzbeni sistem literatura, ki ga izvajam od studijskega leta 2011/12,21 in v doktorski predmet Metodologija slovenisticne literarne vede na ljubljanski FF. Pri predmetu Metodologija literarne vede ga pokriva Dejan Kos, ki je poglavja iz ELZ pred leti vkljucil v germanisticni predmetnik na mariborski germanistiki, medtem ko je na ZRC SAZU za to podrocje pristojen Marijan Dovic. Empiricnemu studiju literature so se odprla vrata z nekaterimi bolonjskimi predmeti, kakrsna sta npr. Literatura in mediji ter Literatura in kulturne ustanove.22 H krepitvi polozaja empiricnih literarnovednih studij poleg raziskovalcev na osrednjih raziskovalnih in visokosolskih ustanovah prispevajo diplomske, magistrske in doktorske naloge studentov, ki jih tu ne moremo vseh nasteti. Ceprav vecinoma ne izidejo knjizno in so zato kot sivo polje redkeje upostevane v strokovnih debatah, so pomemben prispevek k empirizaciji disciplinarnega podrocja. Med raziskovalnimi projekti, ki literaturo pojmujejo v duhu empiricnih metod, je Prostor slovenske literarne kulture: Literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (2011-2014), ki ga vodi Marko Juvan in je deloma ze uresnicil zastavljene cilje s tematsko stevilko Slavisticne revije Prostor v literaturi in literatura v prostoru (2012, ur. Urska Perenic). Pri zbiranju obseznih biografskih in geografskih podatkov za projekt je uspesno sodelovala skupina ljubljanskih slovenistov, kar je verjetno se en recept za krepitev empiricnega podrocja, ki je v tesnejsi medsebojni povezanosti studentov in raziskovalcev profesorjev.
Ko merimo spremembe napetosti na povrsini glave pri branju, j e samoumevno, da gre za tihi nacin branja.8 Ce bi namrec brali naglas, bi se v elektroencefalografskem zapisu pojavljale dodatne motnje ...zaradi aktivnosti in naprezanja misic na obrazu in vratu pri govoru. Osnovna predpostavka EEG snemanja je, da imajo kognitivni (in custveni) procesi v poteku jezikovne obdelave in bralnega razumevanja vpliv na spreminjanje EEG signala, kar pomeni, da je iz teh sprememb mogoce sklepati na razlike v kognitivnem procesiranju jezikovnih podatkov (npr. na semanticno obdelavo, obdelavo sintakticnih Struktur). Kognitivne nevroznanstvene raziskave, ki se (tihega) branja lotevajo s pomocjo ERP metode, je mogoce v grobem razdeliti na tiste, ki se ukvarjajo z merjenjem in analizo elektricne aktivnosti celic mozganske skorje pri branju (samo) posameznih besed (ang. Word-by-Word-Processing), in raziskave, ki jih zanima elektricni potencial mozganov pri branju in razumevanju stavkov (ang. Sentence Reading/Sentence Comprehension). V nevrolingvisticnih ERP raziskavah se povprecni elektricni odziv mozganov na posamezne besede ugotavlja z ozirom na psiholingvisticne dejavnike, kakor so pogostnost pojavljanja besede, njena besednovrstna pripadnost ipd.; besede so za namene eksperimenta bodisi razvrscene v naborne nize oz. sezname bodisi tvorijo besedne pare, tako da je mogoce primerjati odziv mozganov na besednovrstno razlicne besede, na razlicno frekventne besede itd. Besede so lahko vpete v stavke. Pri procesiranju stavkov se uporabljata dve vrsti jezikovnega oz. stavcnega gradiva. Ena vrsta stavkov vsebuje razlicne nepravilnosti oz. odklone, ki jih je mogoce vecinoma umestiti na leksikalnosemanticno in morfo-sintakticno raven, druga vrsta gradiva je ustrezno tvorjena na vseh jezikovnih ravneh. Obe vrsti gradiva se v nevrolingvisticnih eksperimentih uporabljata vzporedno, ker pri funkcijskih slikovnih raziskavah mozganov prideta v postev ponavljanje podobnih dogodkov in primerjava med deloma razlicnimi dogodki (eksperimentalni pogoji), da lahko z analizo signalov izluscimo relativne razlike mozganov med pogoji in zmanjsamo vpliv nakljucnega elektricnega suma. Nevrolingvisticna raziskava torej preverja, v cem je elektricna aktivnost mozganov, ki jo izzovejo pravilno/ustrezno tvorjene besede ali stavki, kakovostno drugacna od tiste, kijo izzovejo oblikoslovno-skladenjski in besednopomenski odkloni. Zaradi tega je elektricni odziv mozganov na razlicno smiselne besede problematicno meriti zgolj s primerjavo posameznih besed in loceno od stavcne strukture oz. sirsega (stavcnega) konteksta. Za povprecenje elektricnega potencíala mozganov na besede v stavcnem kontekstu (naj)pogosteje vzamejo tip jezikovne naloge zapolnjevanja praznih mest v stavku (ang. Cloze Probability Test, nem. Lückentexttest)\ praznina je obicajno na koncu stavka. Tip naloge sta uporabila ze Kutasova in S. A. Hillyard. Pokazala sta, daje komponenta N400 obcutljiva na kontekstualno ne/ ustreznost besede na koncu stavka (nepricakovana besedaje izzvala negativnejsi val N400). Vendar ni mogoce spregledati vpliva, ki ga ima na komponento preostanek stavka oz. predhodni stavcni kontekst, saj v bistvu tlakuje pot besedi, s katero bralee nato zapolni prazno mesto na koncu stavka. Amplituda N400 je torej odvisna od povezanosti s prejsnjimi besedami v stavku, bralcevimi pricakovanji, kakor se oblikujejo v poteku branja, kar pomeni, da ucínek N400 odraza tudi vpliv predhodnega besednega oz. stavcnega konteksta.21 (Kutas/Hillyard 1984; van Petten/ M. Kutas 1987; Osterhaut/Holcomb 1992: 786-87; Kutas/van Petten 1994: 120)22 Podoben tip jezikovne naloge vkljucuje stavcne pare, samo da ti vsebujejo vse besede, eden od stavkov pa se zakljuci s pomensko oz. kontekstualno neustrezno besedo. Ilustrativen primerje ERP raziskava nizozemskih raziskovalcev23 (Haid idr. 2006). Pri stavkíh, kí so vsebovalí semanticne anomalije, je bila ugotovljena negativnejsa amplituda vala N400.24 Elektroencefalografija, na kratko EEG, je ena izmed neinvazivnih metod slikanja mozganov,1 s katero merimo kontinuirano elektricno aktivnost mozganov. Zajeti elektricni signal je »sestevek elektricne aktivnosti vecjega stevila zivcnih celic mozganske skorje«, na njegove lastnosti pa vplivajo tako lastnosti nevronov kakor medsebojni odnosi med nevronskimi omrezji v mozganih. Spremembe v EEG signalu so posledica bolj ali manj usklajenega (sojdelovanja nevronskih omrezij, ki se v EEG zapisu odraza v spreminjajocih se amplitudah zivcne aktivnosti mozganske skorje v razlicnih frekvencnih spektrih. (Silva 1991; Coenen 1995; Whittington idr. 2000; S. Brezan idr. 2004: 63) Signal se zajema s pomocjo elektrod, ki se namestijo napovrsini glave (skalpu). Elektroencefalografija se na podrocju medicine uporablja predvsem preko kvalitativne ocene neposredno vidnih znacilnosti signala - v nevrologiji in psihiatriji npr. za diagnosticiranje epilepsije, ugotavljanje mozganskih disfunkcij, motenj pozornosti. Kvantitativni nacini obdelave signala pa obsegajo razlicne in bolj ali manj kompleksne transformacije po principih teorije obdelave signalov, ki dovoljujejo dolocanje specificnih komponent v signalu, ki so v kontinuiranem posnetku sicer prekrite z elektricnim surnom okolice. Kvantitativno analizo prakticirajo predvsem na podrocjih kognitivne psihologije in kognitivne nevroznanosti, ker omogoca najbolj natancno mero casovnega poteka zaznavnih in kognitivnih procesov v mozganih, z milisekundno locljivostjo, pri cerner pa seje potrebno zavedati, da je prostorska locljivost metode v primerjavi z drugimi metodami funkcijskega slikanja mozganov slaba. Z drugimi besedami lahko z EEG metodami casovno natancno merimo odziv mozganov kot celóte, medtem ko tezje sklepamo na doprinos razlicnih delov mozganov, za kar so uporabnejse druge omenjene neinvazivne metode slikanja. EEG se vse pogosteje uporablja tudi na sorazmerno novih, komercialnih podrocjih, kakor je nevromarketing, kjer je lahko ucinkovit pri odkrivanju vzorcev ravnanj potrosnikov. V empiricni literarni znanosti (ELZ) za to método nimamo relevantnejsih zgledov.2 Zato je zanjo metodolosko in vsebinsko najzanimivejse siroko in v zadnjih petindvajsetih letih hitro rastoce podrocje eksperimentalnih nevrolingvisticnih raziskav. Med njimi pozornost vzbuja skupina raziskav, ki jih zanimajo elektrofizioloske podlage jezikovne obdelave. Ukvarjajo se z merjenjem in analizo sprememb v elektricnih potencialih mozganov in njihovih ritmih, kakor jih izzove kognitivno procesiranje razlicnih vrstjezikovnih podatkov pri branju in pri bralnem razumevanju.
Medijsko orientirana sistemska obravnava literature daje zadovoljiv odgovor na vprašanje, kako bi bilo mogoče v literarnem raziskovanju še rešiti razkorak med esencializmom in relativizmom in zajeti ...različne vidike literature. Da bi ujeli estetsko in družbeno-zgodovinsko dimenzijo literature, je treba najprej ustrezno definirati nosilce literarnih akcij in tekst. Ključen je še pojem medija, ki vključuje semiotične komunikacijske instrumente, tehnologije, socialne ustanove z vplivom ekonomskih, pravnih, političnih, ideoloških, kulturnih idr. redov. Na tej podlagi predlagamo konkretno vsebinsko analizo, ki naj pomaga opredeliti razmerje med tekstom in kontekstom.
Empirična literarna znanost je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začrtala novo smer v literarni vedi, utemeljeno na zahtevah po preseganju hermanevtičnih metod in po upoštevanju znanstvenih ...meril, kakršna veljajo za družboslovne in naravoslovne discipline. Ti zahtevi sta ostali v ospredju do danes, vendar je prva sčasoma izgubljala ostrino. Pripravljenost na sprejemanje nekaterih hermenevtičnih tradicij se kaže tako na teoretični ravni, ki se je razvijala v znamenju radikalnega konstruktivizma in sistemske teorije, kot tudi na ravni posameznih empiričnih študij. Najnovejša prizadevanja po umestitvi empirične literarnoznanstvene paradigme v kontekst t. i. medijske znanosti dajejo povezovalnim težnjam nov teoretični okvir. Razprava se ukvarja z nekaterimi konceptualnimi vidiki tega procesa in poskuša nakazati smer, ki bi lahko privedla do utrditve položaja empirične literarne znanosti v aktualnem družbenem in znanstvenem prostoru
Razprava pregledno prikaže teoretična izhodišča za empirično in sistemsko preučevanje literature, kakršna je oblikovala skupina znanstvenikov okrog J. Schmidta, pa tudi nekatere tipične praktične ...dosežke empirične literarne znanosti (ELZ), predvsem v zvezi z nizozemsko sociološko empirično šolo. S prikazom izhodišč ELZ za analizo literarnega sistema želi omejiti možnosti na njeno pavšalno in neustrezno recepcijo pri nas. Na koncu sledi še kratek pregled slovenske recepcije ELZ ponuja slovenski vedi, ter problematike interpretacije v nenem okviru.