SSKJ je temeljno slovarsko delo, ki vsebuje tudi podatke o izgovarjavi. Na zapisovanje izgovarjave v SSKJ je preko Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika vplival Stanislav Škrabec. Prispevek ...predstavi obravnavo izgovora v SSKJ, zlasti prispevek Jakoba Riglerja, ki je z metodo anketiranja normiral tonemski način naglaševanja. Izpostavljene so glavne kritike pravorečnega dela SSKJ, ki so jih napisali Golias, Toporišič in Pirnat. Na kratko sta obravnavana razširitev označevanje izgovora v SSKJ2 in aktualno stanje označevanja izgovora v rastočem eSSKJ, ki ne prinaša bistvenega teoretičnega in metodološkega napredka od prve izdaje SSKJ.
Oinarrizko emozioen ezaugarri akustikoez Gaminde Terraza, Iñaki; Garay, Urtza; Etxebarria Lejarreta, Aintzane ...
Fontes linguae vasconum,
10/2019
117
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Lan honetan gazte euskaldun elebidunek oinarrizko emozio simulatuak egitean erabiltzen dituzten ezaugarri akustikoak ikertzen dira. Aztertu diren ezaugarri akustikoak oinarrizko maiztasuna edo f0, ...iraupena eta energia izan dira. Batetik, emozioek zer ezaugarri fonetiko dituzten jakin nahi izan da; bestetik, informatzaileen ama hizkuntzaren eta jatorri geografikoaren arabera bariazio fonetikorik gertatzen den ere aztertu da. Gure azterketa horiek burutu ahal izateko hizkuntzaren eremu osoko 115 informatzaileren corpusa erabili da.
Azken urteetan, prosodia gaitasuna lantzeko beharrizana hedatu da, baina horretarako dauden baliabideak urriak dira, are gehiago, datu argigarri gutxi eman dira, eta lan honen helburu nagusia horixe ...da, informatzaileen euron ama hizkuntzaren arabera bai/ez galderen pertzepzioan dauzkaten aldeak aztertzea.Azterketa burutu ahal izateko pertzepzio test batzuk prestatu ziren esaldi naturalekin eta esaldi bersintetizatuekin. Metodologia atalean esaldi naturaletan oinarrituta nola lortu ziren bersintetizatuak azaltzen da. Pertzepzio alorreko emaitzak ekoizpen alorrekoekin alderatu dira, agertzen diren kontraesanak agirian jartzeko. Azkenik, ondorioetan, alde linguistikoak prosodia gaitasuna garatzean ekar ditzakeen zenbait ildo argigarriren berri ematen da.
Medijski govor (vsaj nacionalne radiotelevizije) uvrščamo med nosilce govornega standarda na Slovenskem. Zaradi njegove razmeroma velike razširjenosti in vplivnosti na govorne navade poslušalcev oz. ...gledalcev, tj. uporabnikov jezika, se zdi raziskovanje jezika v okviru medijskega govora utemeljeno. V prispevku na podlagi treh metodoloških pristopov ter s pomočjo programa za analizo govora Praat analiziramo eno izmed besedilnofonetičnih značilnosti – poudarek –, ki je v slovenskem jezikoslovju razmeroma slabo raziskana. Prispevek je usmerjen v raziskovanje poudarkov z vidika pogostosti pojavljanja, jakosti, osnovnega tona in podaljševanja glasov. V okviru dvournega korpusa desetih TV-oddaj s politično vsebino smo preverili tri teoretične hipoteze, 1) da je v govoru politikov/političark prisotnih več poudarkov kot v govoru voditeljev/voditeljic TV-oddaj, 2) da so poudarki politikov/političark v povprečju jakostno močnejši (dB) in imajo višji F0 (Hz) kot poudarki voditeljev/voditeljic ter 3) da ima pri slušni zaznavi poudarkov najpomembnejšo vlogo sprememba/povečanje jakosti govora, nekoliko manjšo pa povišanje F0 ali podaljševanje glasov.
PDF
