Razprava odkriva enega izmed doslej neupoštevnih idejnih virov Prešernovega svobodoumja, in sicer Thomasa Paina (1737-1809), inspiratorja ameriške in francoske revolucije. Prešeren je imel v svoji ...skromni knjižnici njegovo najpomembnejše delo Rights of Man (prvo knjigo iz leta 1791). Tu se je lahko srečal z univerzalno obravnavo vpršanja človekovih pravic, tako na individualni kot na narodni in mednarodni ravni. Spoznal je pravno kulturo moderne demokracije. Ugotoviti je mogoče vrsto idejnih stičišč med Prešernom in Painom, najbolj oprijemljivih v Prešernovi Zdravljici.
Postavili so ga 13. oktobra 1929 na Napoleonovem trgu, ki se sedaj imenuje Trg francoske revolucije. Ob tej priložnosti se je zvrstilo veliko slovesnosti, o katerih poroča tudi Ilustrirani Slovenec ...20. oktobra tistega leta. To je spomenik Ilirskim provincam, delo arhitekta Jožeta Plečnika in kiparja Lojzeta Dolinarja. Obelisk z vgrajenim prahom iz groba padlega francoskega vojaka sestavljajo grobo obdelani kvadri kraškega marmorja, v katerega so vgravirani zlati napisi. Arhitekt je podnožje obdal s štirimi betonskimi stebri in tako dosegel učinek stopnjevanja višine. Palmova vejica je bila darilo francoske republike in je bila na obelisk pritrjena naknadno.
