Razglednica stare gimnazije na današnji Jenkovi ulici. Danes je v njej Glasbena šola Marjana Kozine. Razglednico je založil novomeški tiskar Janez Krajec, hranimo jo v Posebnih zbirkah Boga Komelja.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
: Računalniška učilnica - učenci delajo z računalniki, sestavljanje vezij, izjave učencev.
Še v letošnjem šolskem letu je treba našim osnovnim in srednjim šolam zagotoviti okrog 2 tisoč hišnih računalnikov, kolikor jih najbolj nujno potrebujejo za osnovno računalniško izobraževanje; računalniška vzgoja mora postati sestavni del izobraževalnega programa sleherne šole, so med drugimi poudarili na seji izvršnega sveta Slovenije. Kako naj bo opremljena računalniška učilnica, pa so v okviru mednarodnega sejma elektronike, ki se je danes končal, prikazali v »Računalnici« v Cankarjevem domu.
Izjave: Tadej Sadar, Hudnik Milan, Češnjevar Dušan, Molnar Robi.
Primary and secondary schools should by the end of this year provide around two thousand house computers to its students as they are essential for the basics of computer education. Computer education has become an integral part of the educational programme of any school, which was emphasized also at the meeting of the Executive Council of Slovenia. At an International Exhibition of electronics, an example of how computer lab classrooms should be equipped was shown in Cankarjev dom. Statements: Tadej Sadar, Hudnik Milan, Dušan Češnjevar, Molnar Robi.
Information:
Computer classroom – students get familiarized with computers. It’s the year 1984.
Original language summary:
Računalniška učilnica – spoznavanje in delo učencev z računalniki. Leto 1984.
Motiv spirale z uro ter kolesarja na prenovljenem pročelju Gimnazije Vič sta leta 1997 upodobila Mojca Maljevac in Davor Grgičević. Obnova je bila izvedena v okviru projekta Ljubljana – moje mesto. ...Spirala z uro ponazarja čas, kolesar pa pot človeka v nove kraje, do novih znanj in spoznanj.
Kmalu po koncu 1. svetovne vojne in ustanovitvi države SHS je v okviru šolskih reform nova oblast začela temeljito posegati v pouk obeh klasičnih jezikov. Rezultat teh posegov so številni poskusi ...reformiranja pouka in krčenja števila ur latinskega in grškega jezika. Največji pritisk sta oba klasična jezika doživela v obdobju 1921-1926.
Extended description:
Gimnazija in stara učila, izjava ravnatelj Borut Hvalec, Gimnazija Jurija Vege, profesorica fizike Karmen Vidmar, direktor Tehniškega muzeja Bistra Orest Jarh.
Information:
At ...the Jurij Vega High School in Idrija, they celebrated the 250th anniversary of the scientist, after the school is named with an exhibition of vintage teaching and technical equipment.
Original language summary:
Na idrijski gimnaziji Jurija Vege so 250 letnico rojstva znanstvenika praznovali z razstavo muzejskih učil in tehničnih pripomočkov.
Extended description:
Idrija: čipkarska šola, ki jo vodi Dragica BOŠKIN; dekleta pri klekljanju, zunanjost gimnazije Jurija Vege.
Idrija: young girls learn skills in bobbin lace making at Lace School ...of Dragica Boškin.
Original language summary:
Idrija: dekleta se učijo spretnosti klekljanja v čipkarski šoli Dragice Boškin.
Dijake 4. letnikov Gimnazije Brežice smo v sklopu Toporišičevega leta na zanimiv, hudomušen in ne preveč strokoven način seznanili s posameznimi področji jezikoslovčevega delovanja. Prof. dr. Jožeta ...Toporišiča poznamo predvsem po pomembnih priročnikih in slovenskem knjižnem jeziku. Dijakom pa smo ga približali in predstavili tudi v povezavi z neknjižnim jezikom (slengom, žargonom in argojem, narečji ter pogovornim jezikom), kot zagovornika vpeljevanja novega besedišča in hkrati (upo)rabe slovenskih besed.
U radu se prikazuje kako su modernizacijski procesi s kraja 19. stoljeća u Hrvatskoj i Slavoniji utjecali na potrebu prilagodbe školstva zahtjevima novog vremena. Posebno se ističe potreba za ...podizanjem pedagoških standarda, naročito za školskim prostorom koji je tijekom proteklog razdoblja bio nedostatan. S obzirom da se i danas susrećemo sa sličnim problemima, samo po sebi nameće se pitanje kako prevladati zastarjelost našeg školstva.
PDF
