A field experiment was conducted at Rice Research Station, Tonekabon, Iran, to determine the effect of N rate on seed yield, protein and oil content of two canola (Brassica napus L.) cultivars. Two ...canola cultivars (‘Hayola-308’ and ‘RGS- 003’) and five N rates (0, 50, 100, 150, and 200 kg ha
), organized into a randomized complete block design with a factorial treatment arrangement and three blocks, were applied to plot areas. Results showed that N rate effect was significant (P < 0.01) for seed yield, protein content and yield, and oil yield but not for oil content. On the other hand, cultivar had only significant (P < 0.01) effect on seed protein and oil content. Moreover, the interaction between N rate and cultivar was significant at P < 0.01 for seed, protein and oil yield, illustrating that cultivars showed different responses to N rates for these traits. In general, the quadratic equation provided a good description of the relationship between seed, protein and oil yield and nitrogen rate. For ‘Hayola-308’, seed, protein and oil yield increased significantly as N application rate increased from 0 to 150 kg ha-1, but thereafter remained constant. In contrast, for ‘RGS-003’, seed, protein and oil yield increased significantly as N application rate increased from 0 to 200 kg ha
. Therefore, at the highest N application rate (200 kg ha
), ‘RGS-003’ produced greater seed, protein and oil yield than ‘Hayola-308’. Averaged across N application rate, the seed protein content of RGS-003 was significantly (P < 0.01) higher than that of ‘Hayola-308’, while the opposite result was observed for seed oil content. This study demonstrated the differential response of two canola cultivars to N rate in terms of seed, protein and oil yield.
Za določanje vpliva različnega gnojenja z dušikom na pridelek semen in vsebnost beljakovin in olja v dveh sortah oljne ogrščice (Brassica napus L.) je bil izveden poljski poskus na Rice Research Station, Tonekabon, Iran. Dve sorti oljne ogrščice (‘Hayola-308’ in ‘RGS-003’) sta bili posejani v petih obravnavanjih z dušikom (0, 50, 100, 150, in 200 kg ha
) v naključnem bločnem poskusu s faktorsko obravnavo v treh blokih. Rezultati so pokazali, da je gnojenje z N statistično značilno (P < 0.01) vplivalo na pridelek semen, vsebnost beljakovin in pridelek olja, ne pa na vsebnost olja. Po drugi strani sta imeli sorti statistično značilen vpliv (P < 0.01) samo na vsebnost beljakovin in olja v semenu. Še več, interakcija med obravnavanji z N in sortami je bila statistično značilna (P < 0.01) za pridelek semen, beljakovin in olja, kar kaže na različen odziv sort v teh znakih na gnojenje z dušikom. V splošnem je kvadratna enačba dobro opisala razmerja med pridelkom semen, beljakovin in olja z gnojenjem z dušikom. Pri sorti ‘Hayola-308’ je pridelek semen, beljakovin in olja statistično značilno naraščal pri uporabi od 0 do 150 kg N ha
, potem je ostal konstanten. Nasprotno, se je pri sorti ‘RGS- 003’ pridelek semen, beljakovin in olja značilno povečeval od 0 do 200 kg N ha
. Sorta ‘RGS-003’ je pri obravnavanju z največjo količino dušika (200 kg N ha
) dala večji pridelek semen, beljakovin in olja kot sorta ‘Hayola-308’. Povprečno je bila pri vseh obravnavanjih z dušikom vsebnost beljakovin značilno večja pri sorti ’RGS-003’(P < 0.01) kot pri sorti ‘Hayola-308’, obratni so rezultati za vsebnost olja. Raziskava je pokazala različen odziv pridelka semen, beljakovin in olja dveh sort oljne ogrščice na gnojenje z dušikom.
Predstavljeni so rezultati 7-letne raziskave o vplivu dodanega P na njegovo dostopnost v tleh, na vsebnost P v zelinju kraškega pašnika in na povečanje mase razpoložljivega zelinja pri stopnjujočem ...se odmerku uporabljenega gnojila (0, 90, 270 in 540 kg P2O5 ha-1 skupno v 3 letih). Koncentracija dostopnega P v tleh je bila v obravnavanju nizek odmerek (30 kg P2O5 ha-1 letno) večja za 2,4 mg P2O5 100 g-1 tal od kontrolnega obravnavanja. S trikrat večjim odmerkom gnojila je bila vsebnost P v tleh povečana za 4,4-krat. Vzorčenje zemlje do dveh globin (0 - 3 cm in 3 - 6 cm) je pokazalo, da je večji del razpoložljivega P za rast rastlin v vrhnji, zelo plitvi plasti zemlje. V petih rastnih sezonah po zadnjem gnojenju s P se je zmanjšala koncentracija dostopnega P v tleh od 0,4 mg do 3,6 mg P2O5 100 g-1 tal, odvisno od skupno uporabljenega gnojila. Zaradi izredne siromašnosti zemlje kraškega pašnika s P, je tudi njegova vsebnost v zelinju ruše zelo nizka. Zadošča le za polovično pokritje potreb pašnih živali po tej rudnini, zato je povečanje vsebnosti P v zelinju pri gnojenju s fosfati pomembnejše od povečanja pridelovalne zmogljivosti zemljišča. Z letnim odmerkom 90 kg P2O5 ha-1 se je v treh rastnih sezonah v povprečnem vzorcu zelinja koncentracija P povečala na 2,1 g P kg-1 SS. Uporabljen P je imel na maso zelinja razpoložljivega za pašo in na delež izkoriščenosti ruše majhen vpliv, najverjetneje zaradi kisle reakcije tal in počasnega izboljšanja floristične sestave ruše.
Floristična sestava travinja opredeljuje pridelovalno in naravno vrednost travne ruše. Ker ugodna botanična sestava ruše za pridelovanje krme pogosto pomeni njeno vrstno siromašnost, smo ta odnos ...želeli preučiti za travnike Ljubljanskega barja. Leta 1999 smo zasnovali na zvezah Arrhenatherion (poskus T1) in Molinion (poskus T2) dva travniška poskusa v obliki deljenk s štirimi ponovitvami. Glavne parcele predstavljajo pogostnost rabe (2 košnji na leto z zapoznelo in običajno 1. košnjo, 3 košnje in 4 košnje), podparcele pa stopnjo gnojenja (negnojeno – kontrola, PK in NPK z različni odmerki N). Rezultati raziskave, ugotovljeni pred 1. košnjo v 4. letu trajanja poskusov: V primerjavi s kontrolo ni gnojenje tako s PK kot NPK gnojili na nobenem poskusu zmanjšalo rastlinske pestrosti v ruši. Povprečno je bilo v negnojeni in gnojeni ruši po 20 vrst. Število vrst v ruši se ni zmanjšalo niti pri povečanem številu košenj (19 vrst pri 2 košnjah nasproti 20 vrstam pri 3 oz. 4 košnjah). Zastopanost metuljnic se je na obeh poskusih opazno povečala pri PK gnojenju in ekstenzivni rabi – 2 ali 3 košnjah. Večja pogostnost rabe je pri vseh postopkih delovala pozitivno na delež trav v ruši. Na poskusu T1 je gnojenje zmanjšalo relativno zastopanost močvirske preslice v travni ruši. Njen delež se je še dodatno zmanjšal s povečanjem košenj iz dve na tri oz. štiri. Zastopanost močvirske preslice je bila največja v negnojeni 2 kosni ruši in najmanjša v NPK gnojeni 4 kosni ruši.
Različna intenzivnost govedoreje na kmetijah lahko vpliva na dinamiko in oskrbljenost tal s humusom in hranili. Za pregled splošne oskrbljenosti njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem smo ...obdelali rezultate 175 analiz vzorcev, ki so bili odvzeti v različnih območjih Slovenije. Za primerjavo in ugotavljanje vpliva intenzivnega kmetovanja na vsebnost in dinamiko humusa in hranil smo pregledali oskrbljenost tal s humusom, fosforjem in kalijem na sedmih parcelah treh posebej izbranih intenzivnih govedorejskih kmetij. Kemične analize tal, katerih rezultate smo obdelali za oceno splošne oskrbljenosti slovenskih njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem, so bile narejene v obdobju od leta 1989 do 2002. Vzorci tal na izbranih kmetijah so bili odvzeti in analizirani v obdobju od leta 1977 do leta 2002. Gnojilni načrti, s pomočjo katerih smo izračunali bilanco humusa, so bili narejeni za obdobje štirih ali petih let. Ugotovili smo, da so tla v Sloveniji dobro oskrbljena s humusom, fosforjem in kalijem. Poprečna vsebnost humusa v analiziranih vzorcih njivskih tal je 3,75 %, fosforja 26,38 mg P2O5/100 g tal in kalija 32,32 mg K2O/100 g tal. Bilanca humusa je v večini primerov (72,8 %) pozitivna. Na preučenih parcelah se je vsebnost humusa, z izjemo parcele Cb, zmanjšala. V zadnjem obdobju, to je obdobje 1998–2002, oz. 1994–1998, parcela Ba, je bila bilanca humusa na vseh sedmih parcelah pozitivna, zato se vsebnost humusa verjetno ponovno povečuje. Tla na izbranih parcelah so dobro oskrbljena s fosforjem in slabše s kalijem. Oskrbljenost s fosforjem se povečuje, oskrbljenost s kalijem pa večinoma zmanjšuje.
At the experimental field of Slovenian Institute of Hop Research and Brewing at Žalec an experiment was conducted in 2006/07 to detect the impact of fertilization by K2SO4 and gypsum on the yield, ...oil content, oil yield, protein content, protein yield and fatty acids composition at two different cultivars of oilseed rape (cultivar Smart and hybrid Toccata). In the conditions of the experiment the source of sulphur did not impact the yield, but a negative impact of spring fertilization by sulphur at cultivar Smart was detected. At hybrid Toccata positive impact of gypsum was detected when it was fertilized at sowing. Oil content was higher at cultivar Smart by 3.32% compared to hybrid Toccata. At cultivar Smart no source of sulphur impacted significantly the yield of oil, while at the conditions of the experiment positive impact of spring applications of sulphur on the yield of oil was detected at hybrid Toccata. Oil yield was higher at cultivar Smart compared to hybrid Toccata. Protein content was not impacted by sulphur fertilization. The share of linoleic acid was higher at hybrid Toccata by 2.2% to 2.4%, the share of oleic acid was higher at cultivar Smart by 2.2% to 3.1%, the shares of other investigated acids did not differ a lot between Smart and Toccata.
Na poskusnem polju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu smo v sezoni 2006/07 zastavili poskus, v katerem smo preizkusili vpliv gnojenja s K2SO4 in sadro na pridelek, vsebnost olja, pridelek olja, vsebnost beljakovin, pridelek beljakovin in sestavo maščobnih kislin dveh kultivarjev (kultivar Smart in hibrid Toccata) oljne ogrščice. V danih razmerah različne oblike gnojenja z žveplom niso imele značilnega vpliva na pridelek, vendar se pri kultivarju Smart nakazuje negativen učinek spomladanskega gnojenja z gnojili, ki vsebujejo žveplo, pri hibridu Toccata pa pozitiven učinek gnojenja s sadro, če je bila pognojena ob setvi. Vsebnost olja je bila pri kultivarju Smart za 3,32% višja kot pri hibridu Toccata. Pri kultivarju Smart nobena oblika gnojenja z žveplom ni pomembno vplivala na hektarski pridelek olja, pri hibridu Toccata pa se v danih razmerah nakazuje pozitiven učinek spomladanskega gnojenja z žveplom na pridelek olja. Hektarski pridelek olja je pomembno večji pri kultivarju Smart kot pri hibridu Toccata. Na vsebnost beljakovin gnojenje z žveplom ni imelo vpliva. Delež linolne kisline v olju je bil pri hibridu Toccata višji za 2,2% do 2,4%, delež oleinske kisline je bil višji pri kultivarju Smart za 2,2 do 3,1%, deleži drugih maščobnih kislin se pri obeh kultivarjih medsebojno le malo razlikujejo.
Na Ljubljanskem barju smo izvedli 4-letno raziskavo z namenom, da ugotovimo, kako vplivata košnja in gnojenje na botanične karakteristike travne ruše. Travniška poskusa v obliki deljenk s štirimi ...ponovitvami smo zasnovali na zvezah Arrhenatherion (T1) in Molinion (T2) v letu 1999. Glavne parcele so predstavljale pogostnost rabe (2 košnji na leto z zapoznelo in običajno 1. košnjo, 3 košnje in 4 košnje), podparcele pa stopnjo gnojenja (negnojeno – kontrola, PK in NPK z različnimi odmerki N). Po štirih letih sta gnojenje in raba zelo spremenila izgled in botanično sestavo travne ruše v obeh zvezah. Intenzifikacija pridelovanja pa ni zmanjšala rastlinske pestrosti. Na T1 se je s številom košenj povečeval delež trav na račun zeli in nasploh malo prisotnih metuljnic. Povečan delež trav se je na T1 pojavil tudi pri NPK gnojenju v primerjavi z negnojeno ali PK gnojeno travno rušo. Gnojenje je močno zmanjšalo prisotnost močvirske preslice na T1 (maks. 25 %, min. 1 %). Ta učinek je bil bolj izrazit pri 3- in 4-kosni rabi. Na T2 je po razmerju med botaničnimi skupinami odstopala travna ruša pri zapozneli 2-kosni rabi. Ta je vsebovala povečan delež zeli tako pri negnojeni kot pri gnojenih variantah. Na T2 se je delež metuljnic povečal pri PK gnojenju, vendar je bil tudi tu v povprečju manjši od 6 %. Gnojenje je na obeh poskusih prevladujoče vplivalo na vrstno sestavo travne ruše. Pri intenzivnejši pridelavi so se na T1 namesto na stres tolerantnih vrst uveljavile konkurenčne, na T2 pa so se namesto na stres tolerantne modre stožke uveljavile konkurenčne in hkrati na stres tolerantne vrste.
Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke Ljubljanskega barja (osrednja Slovenija)
In spite of the extensive drainage works carried out in the bogs of Ljubljansko barje, the area is ...still important for breeding birds, particularly wet meadow species. Existence of these meadows nowadays depends very much on human management, which can be more or less intensive. Lately, more and more wet meadows are being transformed into pastures. The aim of this research was to find out how different grassland management regimes affect breeding birds at Ljubljansko barje. Intensively managed meadows, extensively managed meadows, pastures and litter meadows were compared. As birds were counted by a method adapted to pastures, counts were made from the edge of the plots. From the end of April till mid June 2003, every plot was visited four times in the morning and once during the night. Management intensity of the plot was determined by the beginning and extent of the area being mown or grazed, speed of mowing progress, number of irrigation ditches and proportion of area fertilized. The largest numbers of breeding birds were recorded in litter meadows, slightly fewer in extensively managed meadows and the least in intensively managed meadows. Considering the numbers of breeding birds, pastures were more similar to intensively than to extensively managed meadows. The beginning of mowing, extent of area mown and proportion of fertilised area were in significant negative correlation with density of nesting birds. It turned out that grazing, as practiced in the year of the research, is not suitable for maintaining wet meadows as habitats for grassland birds. The question remains, however, would less intensive grazing be a suitable alternative solution for maintaining conservationally very important wet grasslands at Ljubljansko barje, which would otherwise be abandoned.
U članku se daje pregled dosadašnjeg iskustva utvrđivanja, biljno hranidbenog kapaciteta tla u maslinicima metodom folijarne dijagnoze.
Izneseni su podaci o učinku različitih načina gnojidbe bez ...natapanja i uz natapanje.
The growth promoting effect of basal and foliar application of coir pith based cyanobacterial biofertilizer on Basella rubra L. was determined by analyzing the morphological and biochemical ...parameters of the control and test plants after treatment. Compared to control plants test plants showed better height, stem circumference, number of branches, number of leaves and number of flowers. Biochemical analysis of test and control plants also revealed similar increase of parameters in test sample. Thus, from our study we recommend cyanobacteria be considered as a serious contender in the field of biofertilizer.
PDF
