V jeseni 1960 so bila zaključena dela pri urejanju velikega sadnega kompleksa v okolici Smrij pod Premom. Mnogi so si obetali obilo sadja, celo obuditev sadjarstva v Brkinih…Na sliki: Prizor z ...otvoritve sadovnjaka s častnimi gosti, ilirsko bistriškimi občinskimi funkcionarji in predstavniki ministrstva za kmetijstvo. Na sliki z desne: Rado Škrlj, s klobukom Anton Dolgan Branko, Albin Kuret, Ivan Valenčič Savo, predstavniki kmetijskega ministrstva …. Pionirja iz OŠ Prem sta vsem gostom poklonila cvetje in jima zaželela prijetno počutje v Brkinih. (312/vč)
Sredi maja 1963 je vse, še posebej občinsko vodstvo, presenetila novica, da se namerava predsednik Tito s svojim gostom predsednikom Egipta in spremstvom za krajši čas, že čez dva dni ustaviti na ...kavi v Ilirski Bistrici.Stekle so ekspresne priprave. Prvi hip je bilo tisoč in več vprašanj, kako in kaj organizirati vse potrebno za tako eminenten obisk.Pa izgleda, da smo tudi v Bistrici bili odlični v improvizaciji. Edini primeren prostor je bila kavarna sredi mesta. Že prvo noč so kavarno prebelili, uredili vse sanitarije, zamenjali iztrošene stole in mize, naročili strežno osebje celo iz koprskega hotela Triglav. Iz občine so prenesli stopniščni tepih (najdaljši v občini) in ga položili od ceste do vhoda v kavarno. Na občini je poleg jugoslovanske zastave že vihrala tudi egiptovska zastava. Gostitelj predsednik občine ing. Ivan Kukovec, je dobil posebne naloge, kako se po protokolu streže takšni nalogi. Da gre za pomembno nalogo je bilo moč zaključiti tudi po številu miličnikov, ki so v Bistrico prišli že dan prej.Sprejem visokih gostov, postrežba in protokol vse je teklo kot namazano. Oba predsednika je pozdravil predsednik občine ing. Ivan Kukovec, dobrodošlico so visokim gostom zaželeli tudi pionirji, bistriške šole in ju obdarili z dvema velikima šopkoma cvetja. Gostje so še pomahali veliki množici zbranih domačinov in vstopili v kavarno na kavo. Že čez dobro uro je kolona vozil krenila proti Reki in velik dogodek je bil za Bistričani.Bistričan Vinko Poljšak, šef strežbe v Hotelu Triglav Koper, ki je nalašč za to priložnost z ekipo prišel iz Kopra. Na sliki: Prizor iz notranjosti kavarne. Kar nekaj oseb prepoznamo: skrajno desno je komaj vidna glava predsednika Tita, okrog mize še Edvard Kardelj, egiptovski predsednik Naser levo Miha Marinko, desno predsednik občine ing. Ivan Kukovec, desno s kavno šalico Mijalko Todorović preds. zvezne skupščine. Bistričan Vinko Poljšak, šef strežbe v Hotelu Triglav Koper, streže tudi te bistriške goste, je posebej za to priliko prišel iz Kopra. Morda kdo prepozna še koga. 290vč
V družabnem življenju kraja so gostilne nekoč bile središče kraja. Tam se je vse dogajalo, zbirali so se vaščani, si izmenjali novice, se dogovarjali o skupnih poslih, sklepali kupčije in sploh ...razpravljali o tekočih zadevah. Znana je tista značilna zgodbica, ko je poštar iskal gospodarja na domu. Tam pa so bili le otroci in so zažgoleli: »Našega ata ni doma! So v gostilni!« Na vprašanje kje pa so mati, so spet v en glas odgovorili: »Tudi mama so v gostilni. Šli so očeta iskat!«Gostinca Musetova: Mici in Ivan Smuk sta prišla iz okolice Ljubljane in si tukaj v starem delu Bistrice, Gornjem kraju, omislila gostilno pa tudi družino. Hitro so s vključili v življenje kraja.Žal vseh s slike, ki je nastala okrog leta 1932 (verjetno kakšno nedeljo popoldne), ne poznamo: zadaj je gospodinja Mici, roko drži na rami svojega moža Ivana Smuka. Pred njo je (s krznenim ovratnikom) še Anton Ličan, zadnji slovenski župan po italijanski zasedbi po letu 1927. Mladenič s psom v beli srajci je njun sin Ivan, Ivko. Sin Ivko Smukov je drugo vojno preživel pri letalcih, po vojni pa je bil zelo uspešen v športnem življenju kraja. Simpatična je ona njegova iskrica. Na smučarskem tekmovanju se je čakajoč na štart, na poziv štarterja »SMUK« odzval s »TUKAJ SEM!«, namesto, da bi se pognal po beli strmini.Musetovo gostilno so kasneje prevzeli Oblakovi in Renerjevi, danes ni tu več gostilne. V njej domujejo novi gospodarji. (111, vč)
