Kako pisati elektronske strukturne formule Blagović, Branka; Bolf, Nenad
Kemija u industriji; časopis kemičara i tehnologa Jugoslavije,
6/2018, Volume:
67, Issue:
5-6
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Lewisove strukture ili elektronske strukturne formule prikazuju na koji su način atomi u molekuli međusobno povezani te raspored valentnih elektrona svih atoma u molekuli. Ako se pored pravila za ...njihovo sastavljanje primijene još i VSEPR-teorija, te pojmovi kao što su formalni naboj, rezonancija i hibridizacija, dobije se prikaz koji vrlo dobro opisuje i građu i oblik molekule.
Kinematografski simulakrumi M. Stepanov, Jelena
In medias res,
05/2017, Volume:
6, Issue:
10
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Realnost nas provocira i nadahnjuje na stvaranje novih svjetova. Paralelni svemiri oblikovani su prema našem imaginativnom potencijalu. Cilj ovog rada prikazati je kako se film pokazao kao savršen ...medij, koji kroz spektakl i zabavu potiče maštu i vizualno projektira prostore fantazmagorije utopija i distopija. Kroz analizu pojedinih filmova prikazano je kako ovi (filmski) simulakrumi najveće bodrijarovske razine stvarnosti brišu granice između realnog i virtualnog svijeta u vremenu i prostoru. Postavlja se i pitanje jesu li rast umnoženih medija i žanrovska hibridnost posljednjih desetljeća dvadesetog stoljeća i prvih godina dvadeset i prvog stoljeća doprinijeli i podržali preobrazbu naše koncepcije stvarnosti u čudesne svjetove.
Reja domačih živali je ljudi od nekdaj fascinirala, z njo pa so se ukvarjali različni strokovnjaki in znanosti. V pričujočem članku skušam rezultate s terenskega dela na specifičnem primeru reje ...slovenskega toplokrvnega konja umestiti v širši kontekst reje domačih živali in rejstva nasploh. Z dodatno pomočjo teoretskih spoznanj osvetlim nekatere koncepte, kot so pasma, čistokrvnost, hibridnost in prilagoditev. Ti so vzporedno z velikim navdušenjem nad preučevanjem odnosov med ljudmi in živalmi še velikokrat nezadostno pojasnjeni.
Analiza genskog izražaja s pomoću sitnopolja visokopropusna je metoda u kojoj je mnoštvo molekula DNA različite duljine pričvršćeno za čvrstu podlogu u točno određenim točkama i s pomoću njih se ...otkriva prisutnost odgovarajućih označenih molekula RNA koje se izoliraju iz ispitivanih bioloških uzoraka. Temeljni princip na kojem počiva sitnopolje jest sparivanje komplementarnih nukleotida (A-T i C-G), što dovodi do stvaranja nukleinskih kiselina s dvostrukom uzvojnicom. Razlike u genskom izražaju između dvije skupine uzoraka otkrivaju se i kvantificiraju usporedbom vrijednosti intenziteta signala točaka na skupinama pločica na kojima se ispitivani uzorci hibridiziraju. Za sistematsku analizu rezultata dobivenih mjerenjem genskog izražaja na sitnopolju rabi se analiza grupa i analiza obilježja te analiza mreža i putova. Usporedbom izražaja svih gena u različitim stanicama iste jedinke ili u istim stanicama različitih jedinki može se dobiti uvid u mehanizme odgovorne za razvoj nekog stanja ili bolesti.
Tehnologija Stirling sunčevog tanjura za proizvodnju električne energije, koristeći Stirling-ov motor napajan iz obnovljivog izvora energije kao što je sunce, predstavlja obećavajući razvoj u pogledu ...proizvodnje električne energije. S učinkovitošću od oko 30% tehnologija Stirling sunčevog tanjura jest najučinkovitiji solarni sustav za proizvodnju elekrične energije. Međutim, sadašnji napredak tehnologije nije dovoljan kako bi se postigla konkurentnost s drugim obnovljivim izvorima energije. Pregled trenutnog stanja tehnolgije je proveden kako bi se utvrdio potreban razvoj koji bi jamčio izvedivost korištenja tehnologije Stirling sunčevog tanjura. To su, s jedne strane sustav hibridizacije, osiguravanje njegovog kontinuiranog rada, poboljšanje amortizacije te s druge strane skladištenje topline, pod uvjetom osiguranja rada sustava u prijelaznim razdobljima sa skladištenom energijom. U ovom radu proveden je kompletan pregled literature o trenutnom stanju i razvoju tehnologije Stirling sunčevog tanjura, te navodi najistaknutija pitanja za njihovu buduću primjenu.
Metoda molekularne kariotipizacije omogućava analizu genomskih mutacija s visokom rezolucijom na razini cijelog humanog genoma. Manje genomske mutacije (mikrodelecije, mikroduplikacije) koje nije ...moguće otkriti klasičnom kariotipizacijom prisutne su u čak 15 % pacijenata s mogućom dijagnozom genetičkog poremećaja. Molekularna kariotipizacija je u određenim kliničkim slučajevima već u potpunosti zamijenila klasičnu kariotipizaciju i primjenjuje se u prenatalnoj i postnatalnoj genetičkoj dijagnostici.
Kamin škofijske palače v Ljubljani je eno od najbolj nenavadnih umetniških del z začetka 16. stoletja. S katerimi konteksti je treba povezati to anonimno delo, ki je nastalo okrog leta 1512? To je ...bistveno vprašanje, ki ga je treba razrešiti brez posploševanj, kar pomeni, da se je treba soočiti s problematiko, namesto da bi se ji izogibali. Ta kamin, ki so mu raziskovalci namenjali le malo pozornosti, naj bi vseboval prvine »gotike« in »renesanse«, toda te besede leta 1512 niso imele nobenega pomena, preprosto niso obstajale. Edina beseda, ki so jo takrat uporabljali v škofijski palači v Ljubljani, je bila »eleganten«, in to besedo je treba postaviti v nasprotje z drugim izrazom, ki je bil takrat v Evropi zelo v modi, »barbarski«. Med osebnostmi, ki jih je treba umestiti okrog tega dela, sta škof Krištof Ravbar in humanist Avguštin Prygl, opredeliti pa je mogoče tudi širši intelektualni krog z Bernardom Pergerjem, Lorenzom Vallo, Angelom Polizianom in Francescom Colonnom. Če smo pozorni na spise teh avtorjev, še posebej na Colonnove, ni pravega vrednostnega nasprotja med njihovim časom in antiko. Pri njej se navdihujejo, da bi ustvarili govorico – nosilko kulture –, ne da bi zavračali srednjeveško umetnost, pri čemer so spoštovali superiornost krščanstva.
Težko je poimenovati bitja, upodobljena na kaminu škofijske palače, in poimenovanje je lahko celo nevarno. Ne smemo prezreti tega semantičnega problema, kajti vsako navajanje imena se sklicuje na določeno kulturno ali jezikovno ozadje, ki nezavedno usmerja naše sklepanje. Prav tako je nemogoče uporabljati besedišče tiste dobe, ker pogosto ne vemo, katere jezike so govorili naročniki in umetniki ter kako so prilagajali ali prevajali določene izraze (to je bil pravi intelektualni problem že okrog leta 1500 – spor o nominalizmu, prve teorije prevajanja, Colonnova semantična oklevanja). Zavedali so se tudi, da ime trdno določi neko poljubno resničnost ter ne razreši problema razmerja med jezikovnimi bitnostmi in miselnimi predstavami. Tako zadnje raziskave na temo hibridizacije in metamorfoze zavzamejo stališče, da je treba bitja predvsem dobro opisati in jim ne dajati imen, ker jih lahko s tem iztrgamo iz njihovega konteksta.
V Ljubljani ne vemo, ali gre za tuja, imaginarna, sanjska ali mitska bitja, preprosto za stare zglede ali igrive stvaritve. Poleg tega je bil proces hibridizacije v tistem času po Evropi zelo razširjen na različnih ravneh kulture, vsak primer je specifi čen. Z enakimi težavami se srečujemo pri dekorativnem rastlinskem okrasju, ki ne napotuje na nobeno posebno kulturno sfero – ali na več sfer hkrati.
Da bi bolje razumeli kontekst, bomo skušali zamejiti problematiko govorice – umetniške, književne in domače. Ob preučevanju, kako je sestavljen kamin, lahko analiziramo tip govorice, ki je uporabljen. Noben jezik še ni določen (niti latinščina ne) in izbrati neki jezik pomeni tudi, da se človek vpiše v zgodovino, v politično in zemljepisno polje. Ker je Ljubljana križišče, so bile izbire nabite s pomenom, ljudje so se hoteli vpisovati v različna kulturna področja, med različne oblasti, od Rima, prek Svetega rimskega cesarstva in tja do slovanskega sveta. V tem kontekstu je bila naloga antike ponuditi celoto modelov, vendar pa je nikakor ne smemo obravnavati kot oviro za udejanjanje umetniške svobode in inteligence. To dvoje je imela, nasprotno, nalogo spodbujati.
Analiza tipologije kamina kaže, da ne ustreza nobeni geografi ji, interpretira tako antiko kakor tudi srednji vek in je inovativna – ne glede na kakovost izdelave. Prisotna je torej jasna volja po razlikovanju od svojih sodobnikov. Da bi bolje preučili to razsežnost, je treba poseči po orodjih, lastnih govoricam. Mogoče je uporabiti splošen izraz »govorica umetnosti«, semiologija ali deli diskurza v retoriki, toda to nam le malo pomaga.
Preveč prvin glede namenov se nam izmika. Zato je praktično nemogoče, da bi se na njihovi osnovi lotili medbesedilnega branja, ki bi razkrilo avtorja, osebo, ki ji je delo posvečeno/naročnika, gledalca. Tudi ni več sledu o razpravah o »arhitekturni govorici«, toda interpretacije Vitruvija so bile še zelo polemične – in torej vir svobode. Dejansko kamin ustreza izjemno nenavadnemu ukvarjanju z oblikami, do katerega je v Avstriji in Evropi prišlo v letih 1500–1520.
Torej je treba kamin škofijske palače v Ljubljani poskusiti gledati in obravnavati zunaj vsakega referenčnega sistema, osredotočenega na Italijo ali na kakšno drugo pokrajino. To delo se opredeljuje samo kot lastno središče svojega referenčnega sistema. Če analiziramo like kot sintagme s sistemom paradigem in leksemov, je mogoče razbrati »jezikovno strukturo«. Najprej, površina ali praznina nimata vrednosti paradigme, če uporabimo teorije Aloisa Riegla in Clauda Zilberberga, liki so torej omejeni na preprost diskurz brez razmerja s kaminom, ki je njihov nosilec. Kar zadeva slovnična obrazila, je sistem števila in spolov zelo poenostavljen, interakcije med različnimi prvinami kamina so torej omejene na najmanjšo možno mero. Sami liki so sestavljeni iz leksikalnih in ne gramatikalnih sintagem, s prehodnimi glagolskimi razmerji. Ta poenostavitev govorice, v kateri pa ostaja nekaj jasnih pravil, vendarle osvetljuje napor in premišljevanje obdobja, kako narediti za svojo govorico in kulturo preteklosti, z namenom utrditi in poveličati sedanjost ter ne obuditi v življenje časa, ki so ga takrat že imeli za mrtvega. Na semantični ravni je velik problem, kako na novo izraziti svoje znanje, da bi ga mogli prenesti dalje. Na primer: obrtnik, ki je delal kamin, ni imel jezikoslovnega, kulturnega in teoretičnega znanja, da bi razumel napotila humanistov škofovskega dvora v Ljubljani, in iz tehničnega vidika je njegova izdelava slab prevod namenov naročnikov.
Zakaj je vredno, da se posvetimo kaminu škofijske palače v Ljubljani in ne kakšnemu drugemu delu, bogatejšemu in bolj kakovostnemu, pri katerem bi se bilo lažje poigravati z izrazi, kjer bi bilo lažje razbirati interakcije? Zato, ker za bogatejša dela že obstajajo številne analitične metode, medtem ko se je ta kamin upiral vsem poskusom analize, ostal je zazidan v molk posploševanj. Treba je izdelati nova orodja, da bi ga pripravili k temu, da »spregovori«, in se osvoboditi splošnosti, ki izbrisujejo bogastvo posamičnega konteksta.
Tako v Ravbarjevem krogu kakor pri Colonni ni umetnost ne antična ne moderna, predvsem je nekaj domišljijskega in duševnega. Treba je opustiti idejo vpliva in uporabiti idejo micelija Gillesa Deleuza in Félixa Guattarija, da bi dojeli medsebojno vplivanje med intelektualnimi in umetniškimi stvaritvami, se pravi, da ni hierarhične podreditve, da lahko vsaka prvina vpliva na vse druge ne glede na njihov položaj. Na Kranjskem je škofijski kamin zelo rodovitno vozlišče v še dokaj neraziskanem miceliju.
V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je ...druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske čebele, njeno ohranjanje pa je tudi zakonsko določeno. V zadnjem obdobju v populaciji kranjske čebele v Sloveniji opažamo vse več čebel z rumenimi obročki na zadku, ki za kranjsko čebelo niso značilni in so posledica križanj z drugimi podvrstami medonosne čebele. Na stanje v populaciji kranjske čebele v Sloveniji imajo vpliv tako čebelarji (trgovina z maticami in čebeljimi družinami, prevažanje čebel) kot tudi naravne razmere in mešanje sosednjih populacij po naravni poti. Da bi ugotovili, kolikšen del križancev-hibridov je prisotnih v populaciji kranjske čebele v Sloveniji, smo izvedli morfološko analizo obarvanosti obročkov na zadku čebel delavk. Ugotovili smo, da je največji odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku prisoten na zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo (obalno kraška in goriška regija) ter na Koroškem. V povprečju je v populaciji kranjske čebele v Sloveniji 5,6 % čebel z rumenimi obročki na zadku. Nadaljnja križanja bi lahko vodila k izgubi morfoloških, etoloških in genetskih karakteristik, značilnih za kranjsko čebelo ter s tem izgubo avtohtone kranjske čebele v Sloveniji.
This study was conducted to estimate the survival of 1RS.1BL wheat-rye translocations in a bread wheat (Triticum aestivum L. em Thell.) variety "Yugoslavia" including "Aurora" as a donor of ...translocation in its pedigree. The cultivar was cytologically checked by N-banding for the presence of 1RS.1BL translocation. Fluorescence in situ hybridization using total genomic biotin labelled rye DNA as a probe was used for identification and localisation of the translocation breakpoints and their size. At metaphase and interphase the introgressed rye segment was observed and photographed. Digital image analysing system with cooled CCD camera was used for overlapping the pictures of the probe signals and counterstained wheat chromosomes and helped to determine the position and extent breakpoint of this translocation. The translocation in this variety is probably restricted to the NOR region only, unlike in other 1RS.BL translocation lines ("Kavkaz") where the translocation carries at least the major part of the 1RS arm.
Raziskava je skušala ugotoviti preživetje 1RS.1BL translokacije pri kultivarju navadne pšenice "Yugoslavia". Kultivar je imel v rodovniku "Avroro" kot donorja translokacije. Sorta je bila citološko pregledan s pomočjo N-proganja na prisotnost translokacije. Uporabili smo tudi fluorescenčno in situ hibridizacijo s celotno genomsko probo rži za natančno opredelitev mesta translokacije in dolžine. V interfazi in metafazi je bil rženi segment na kromosomu opazovan in fotografiran. Slike smo posneli z digitalno CCD kamero in sliki tarče in protibarvanih kromosomov združili z digitalno analizo slike. 1RS.1BL translokacija je bila pri tem kultivarju pšenice omejena na NOR področje kromosoma 1B, z razliko od drugih translokacij ("Kavkaz"), kjer je translokacija obsegala vsaj večji del rženega kromosomskega kraka 1RS.
Alpha-1-antitrypsin deficiency is a potentially lethal genetic disorder, which has pulmonary and liver manifestations. The standardized biochemical and molecular diagnostic protocol for detection of ...clinically relevant alleles is needed. The paper summarizes current concepts about AATD, describes the potentials of isoelectric focusing and PCR amplification-reverse allele specific oligonucleotide hybridization assay in the detection of affected individuals and shortly presents our experiences in the evaluation of AATD. We conclude that the systematic clinical laboratory approach to AATD might be based on the combination of mentioned methods, coordinated by alpha-1-antritrypsin quantification. Additionally, its complete medical implementation is achieved through teamwork between clinical chemists, molecular biologists and clinicians.
Nedostatak alfa-1-antitripsina je potencijalno smrtonosan genetski poremećaj sa pulmonarnim i hepatičnim manifestacijama. Uočljiva je potreba za standardizovanim protokolom detekcije klinički značajnih alela, koji bi uključivao biohemijske i molekularne metode. Rad prikazuje savremena shvatanja o nedostatku alfa-1-antitripsina, opisuje mogućnosti primene izoelektrofokusiranja i testa zasnovanog na kombinaciji PCR amplifikacije i reverzne hibridizacije sa alel-specifičnim oligonukleotidima i ukratko opisuje naša iskustva u toj oblasti dijagnostike. Može se zaključiti da bi, u kliničkim laboratorijama, kombinacija dveju pomenutih metoda, uz dodatne informacije dobijene kvantitativnom analizom, mogla predstavljati osnovu detekcije genetski uslovljenog nedostatka alfa-1-antitripsina. Neophodno je naglasiti da je za sveobuhvatnu medicinsku primenu takvog laboratorijskog protokola neophodna saradnja medicinskih biohemičara, molekularnih biologa i lekara odgovornih za lečenje bolesnika sa genetski uslovljenim nedostatkom alfa-1-antitripsina.
PDF
