The work deals with the floodplain forests of the Igneada region (NW Trace, Turkey). 69 relevés were sampled from wet to mesic sites according to the Braun-Blanquet approach and analyzed using ...different multivariate methods. The dataset was divided into five groups (associations), which demonstrate the diversity of forests in the region. In the wettest sites, forests dominated by Alnus glutinosa and Fraxinus angustifolia appear; on wet and nutrient rich sites along rivers there are forests dominated by Ulmus laevis and Fraxinus angustifolia; on wet and less nutrient rich sites Ulmus minor and Fraxinus angustifolia appear; on humid sites Fraxinus angustifolia and Carpinus betulus forests thrive and on mesic sites Carpinus betulus forests appear. The ecological conditions are estimated by bioindicator values and the gradient from wet and nutrient rich forests to mesic and nutrient poor forests is presented by numerical analysis. The species richness and geo-elemental structure for each community is evaluated. Finally, a syntaxonomical scheme is proposed and the following associations were determined Leucojo aestivi-Fraxinetum angustifoliae, Fraxino angustifoliae-Ulmetum laevis, Smilaco excelsae-Fraxinetum angustifoliae (Alno-Quercion roboris, Populetalia albae) and Geranio robertiani-Carpinetum betuli, Trachystemo orientalis-Carpinetum betuli (Castaneo-Carpinion betuli, Rhododendro pontici-Fagetalia orientalis) all within Querco-Fagetea.
V delu obravnavamo vegetacijo poplavnih gozdov v Igneadi (SZ Trakija - Turčija). Opravili smo 69 popisov gozdov, ki se pojavljajo na mokrih, vlažnih in mezofilnih rastiščih. Gozdna vegetacija je razdeljena na pet skupin (asociacij), ki predstavljajo raznolikost teh gozdov v regiji. Na dobro namočenih rastiščih se pojavljajo gozdovi, kjer dominirata vrsti Alnus glutinosa in Fraxinus angustifolia; na mokrih in bogatih rastiščih najdemo gozdove vrst Ulmus laevis in Fraxinus angustifolia, na namočenih, vendar manj bogatih se pojavljajo gozdovi vrst Ulmus minor in Fraxinus angustifolia; na vlažnih rastiščih uspevajo gozdovi vrst Fraxinus angustifolia in Carpinus betulus, gozdovi vrste Carpinus betulus pa uspevajo na mezofilnih rastiščih. Ekološke razmere so bile opredeljene z bioindikatorskimi vrednostmi, gradient vlažnosti pa je predstavljen na podlagi numeričnih analiz. Primerjava obsega tudi bogastvo vrst različnih združb in njihovo geoelementno sestavo. Predlagana je tudi sintaskonomsko uvrstitev obravnavanih združb: Leucojo aestivi-Fraxinetum angustifoliae, Fraxino angustifoliae-Ulmetum laevis, Smilaco excelsae-Fraxinetum angustifoliae (Alno-Quercion roboris, Populetalia albae) in Geranio robertiani-Carpinetum betuli, Trachystemo orientalis-Carpinetum betuli (Castaneo-Carpinion betuli, Rhododendro pontici-Fagetalia orientalis) vse v okviru razreda Querco-Fagetea.
Različna intenzivnost govedoreje na kmetijah lahko vpliva na dinamiko in oskrbljenost tal s humusom in hranili. Za pregled splošne oskrbljenosti njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem smo ...obdelali rezultate 175 analiz vzorcev, ki so bili odvzeti v različnih območjih Slovenije. Za primerjavo in ugotavljanje vpliva intenzivnega kmetovanja na vsebnost in dinamiko humusa in hranil smo pregledali oskrbljenost tal s humusom, fosforjem in kalijem na sedmih parcelah treh posebej izbranih intenzivnih govedorejskih kmetij. Kemične analize tal, katerih rezultate smo obdelali za oceno splošne oskrbljenosti slovenskih njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem, so bile narejene v obdobju od leta 1989 do 2002. Vzorci tal na izbranih kmetijah so bili odvzeti in analizirani v obdobju od leta 1977 do leta 2002. Gnojilni načrti, s pomočjo katerih smo izračunali bilanco humusa, so bili narejeni za obdobje štirih ali petih let. Ugotovili smo, da so tla v Sloveniji dobro oskrbljena s humusom, fosforjem in kalijem. Poprečna vsebnost humusa v analiziranih vzorcih njivskih tal je 3,75 %, fosforja 26,38 mg P2O5/100 g tal in kalija 32,32 mg K2O/100 g tal. Bilanca humusa je v večini primerov (72,8 %) pozitivna. Na preučenih parcelah se je vsebnost humusa, z izjemo parcele Cb, zmanjšala. V zadnjem obdobju, to je obdobje 1998–2002, oz. 1994–1998, parcela Ba, je bila bilanca humusa na vseh sedmih parcelah pozitivna, zato se vsebnost humusa verjetno ponovno povečuje. Tla na izbranih parcelah so dobro oskrbljena s fosforjem in slabše s kalijem. Oskrbljenost s fosforjem se povečuje, oskrbljenost s kalijem pa večinoma zmanjšuje.
Izhodišče: Zadosten vnos hranil je v otroštvu izrednega pomena. V nekaterih primerih hranjenje in pitje preko ust ni mogoče oziroma ne zadosti potrebam po hranilih pri otroku. Če napoved izida ...bolezni ni ugodna in bo otrok predvidoma več kot štiri tedne odvisen od enteralnega hranjenja, je smiselna vstavitev perkutane endoskopske gastrostome (PEG), ki omogoča stalen enteralni dostop. Metode: Raziskava je bila retrospektivna. Pregledali smo zdravstveno dokumentacijo otrok, ki smo jim vstavili PEG v obdobju od maja 2011 do maja 2019. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 124 otrok, od tega 64 (51,6 %) fantov. Srednja starost ob vstavitvi PEG je bila 42 mesecev. Večina otrok (91,9 %) je pred vstavitvijo PEG prejela odmerek antibiotika. Veliko večino otrok (96 %) smo po PEG začeli hraniti 24 ur po vstavitvi PEG. 57,3 % otrok, ki smo jim vstavili PEG, je imelo nevrološko bolezen. V povprečju smo primarno gastrostomo zamenjali z nizkoprofilno gastrostomo po petih mesecih. V enem letu po vstavitvi PEG so otroci pridobili telesno maso (v povprečju 3 kg). Od 124 otrok, ki so bili vključeni v raziskavo, je 96 (77,4 %) otrok razvilo enega ali več zapletov, povezanih s PEG. Večina zapletov je bila lažjih oziroma prehodnih. Zaključek: Glede na podatke otrok, ki smo jim v zadnjih 8 letih vstavili PEG na otroški kliniki, lahko zaključimo, da je vstavitev hranilne cevke na endoskopski način varna in učinkovita metoda za zagotavljanje dolgotrajne enteralne prehrane pri kronično bolnih otrocih.
PDF
