Abstract Introduction The research capacity of nurses has been reported to be still constrained in several countries, and not fully implemented in its potentiality due to a large number of factors. ...Despite its relevance both for clinical and public health purposes, no summary has been compiled to date regarding factors influencing the research capacity in the Italian context. Therefore, the primary aim of this review was to identify the barriers and enablers of conducting research as perceived by Italian nurses. Methods We conducted a systematic review. The following databases have been searched: ILISI ® (Indice della Letteratura Italiana di Scienze Infermieristiche) MEDLINE-via PubMed, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature), Ovid, Open Grey, Google Scopus, and Web of Science. Eight studies met the inclusion criteria. Results The studies were mainly descriptive, with two quasi-experimental. A total of seven barriers and four facilitators of conducting research among Italian nurses were identified. The constraints were poor English knowledge, technology and library availability and accessibility, understaffing and lack of time, nursing culture characteristics, lack of nursing leadership support, scarce funding availability, and the bureaucratic ethical committee process. The facilitators were nursing journal reading, expert research team support, university and hospital partnerships, and international cooperation. Conclusions Given the small number and the high heterogeneity of the emerged studies, this systematic review provides an initial framework for the constraints that prevent, and the strategies that promote, Italian nurses’ participation/conducting of research projects that could inform policies in this field.
V randomiziranih kliničnih raziskavah faze III (RKR), ki jih vse pogosteje sponzorirajo k dobičku naravnane farmacevtske družbe, raziskovalci primerjajo nova protirakava zdravljenja s standardnimi. ...Če se v RKR novo zdravljenje izkaže za učinkovitejše, je običajno odobreno za uporabo v vsakodnevni klinični praksi. V vlogi zdravstvenih strokovnjakov smo dolžni kritično vrednotiti nova zdravljenja in zahtevati preglednost njihovih prikazanih koristi. Z možnostjo dostopa do protokolov kliničnih raziskav, na podlagi katerih so nova zdravljenja odobrena za uporabo, in z nepristranskim poročanjem o njihovih škodljivih učinkih lahko dodatno izboljšamo preglednost prikazanih koristi novih protirakavih zdravljenj. Raziskovalci in sponzorji bi morali pogosteje opravljati posodobljene in sekundarne analize RKR, saj so lahko vir dodatnih pomembnih izsledkov.
Klinične raziskave ali klinična preskušanja so raziskave, ki vključujejo ljudi. Na njihovih izsledkih temelji vsakodnevna obravnava bolnikov, zdravljenje, ki temelji na dokazih. Klinična preskušanja ...razvrščamo v več faz. V fazi I ugotavljamo predvsem toksičnost, v fazi II aktivnost zdravila pri določeni bolezni in v fazi III primerjamo učinkovitost nove oblike zdravljenja s trenutno priporočenim zdravljenjem določene bolezni. V želji po hitrejši informaciji o učinkovitosti številnih novih, predvsem tarčnih zdravil, se je razvil novi tip kliničnih raziskav, klinične raziskave tipa %košara%, %dežnik% in %prilagoditev%. Vse klinične raziskave morajo izpolnjevati stroga merila, ki zagotavljajo, da so bolniki v raziskavah zaščiteni in so rezultati pravilno ovrednoteni. Dostopnost do raziskav je pomembna za razvoj stroke, pa tudi za bolnike, saj v okviru teh lahko dobijo dodatne možnosti zdravljenja. Zato je pomembno, da zdravniki bolnike spodbujamo k sodelovanju v kliničnih raziskavah.
Breme raka pri nas in po svetu postopoma narašča. Za uspešno obvladovanje raka je ključnega pomena raziskovalno delo v onkologiji. Kljub vsem dosedanjim raziskovalnim dosežkom bodo v prihodnje ...potrebni nadaljnji napori za uspešno obvladovanje raka. Ključnega pomena pri tem je poznavanje ovir pri raziskovalnem delu v onkologiji in njihovo odpravljanje.
