Prispevek bo v kontekstu ulične poezije izpostavil žensko vprašanje, pri čemer bodo za obravnavo te problemske teme uporabljeni primeri tako avtorjev kot avtoric (slednje prihajajo iz domačega in ...tujega kulturno-jezikovnega okolja). Najprej bo predstavljena utemeljitev besedne zveze »ženska ulična poezija«, sledile bodo opredelitve biološkega in družbenega spola, spolnih vlog, feminizma in maskulizma, ki jim bodo dodani reprezentativni primeri iz prakse, nato pa bo sledila še pregledna zgodovina ženske ulične poezije v slovenskem prostoru od domnevno prve pojavitve v začetku 80. let 20. stoletja (Neca Falk) do prvega desetletja 21. stoletja.
Článek si prizadeva raziskati opus Josipa Stritarja z gledišča etične literarne vede.1 Za ta namen analizira navzočnost etike in morale na področju tematike, pogledov na vlogo umetnika/ ustvarjalca ...in názorov о bistvu literarne umetnosti. Stritar je svoj opus prepredel z etičnimi teinami; v zgodnejši fazi je pesniku/pisatelju predpísal izrazito etično držo in bistvo umetnosti videl v spodbujanju in dvigovanju človekove etične zavesti. V Stritarjevi zreli in požni dobi se etična drža pisatelja in etično bistvo literature modificirata v duhu moralnosti in moraliziranja. Stritar ta premik zaznava, a ga kljub poskusom ne zmore ustrezno pojasniti.
Kulturna ekologija, ki razlaga človeško kulturo na osnovi evolucijske teorije in s pomočjo ekoloških pojmov, pripiše književnosti v ekosistemu kulture posebno mesto in ekološko funkcijo. V pričujočem ...príspevku je na podlagi Zapfovega kulturnoekološkega funkcijskega modela književnosti predstavljen Geistrov roman Risarica (2012), v katerem so prepoznavne značilnosti kulturnokritičnega metadiskurza, imaginativnega protidiskurza in reintegrativnega interdiskurza. Geister se zavzema za neantropocentrično etiko narave, zagovorništvo narave razlaga v naravoslovnih esejih, strokovnih knjigah in člankih, na estetski način prihaja do izraza tudi v njegovih leposlovnih delih.
Anton Primožič je leta 1936 v Studijsko knjižnico Maribor oddal svojo korespondenco z Josipom Stritarjem. Poleg pisem se je ohranil tudi prepis treh pesmi, ki jih je Stritar vrezal v brezovo lubje. ...Eno izmed pesmi na lubju (prvo) je nekaj dni pred oddajo gradiva v knjižnico objavil časopis Slovenec. Janko Glaser je leta 1939 vse tri pesmi evidentiral, nobene pa ni objavil. Urednik France Koblar je v drugi knjigi Stritarjevih Zbranih del (1953) objavil zgolj prvo in tretjo, za drugo pa v opombi navedel, da se ni ohranila. V članku stritariani dodajam izpuščeno drugo pesem, se sprašujem, kako in zakaj je do njenega izpusta prišlo, predvsem pa podrobneje analiziram posebnosti obravnave Primožičevega gradiva v Slovencu in jo skušam umestiti v proces (pre)vrednotenja Stritarjeve osebnosti in dela v literarnoobdelovalnem segmentu literarnega sistema.
On the basis of a rereading in part motivated by the “spatial turn,” the article shows that the novel’s setting has an actual geographic basis that has until now been overlooked in literary studies. ...The main action is set in the central Slovene land historically known as Carniola, and more precisely, in the Notranjsko Region’s Loška Valley, on the Snežnik Estate and its surroundings. The novel Beatin dnevnik delivers a patriotic theme in a complex manner by means of patriotic expressions—for the most part from the mouth of the French woman de Latour—and the choice of setting, which is especially manifested in references to places and descriptions of certain physical, geographical phenomena. This conclusion contradicts the established view of the genre’s supposed irrelevance in the developing literary system of the nation’s letters.
O slovenski kratki prozi Alenka Žbogar
Slavistična revija,
01/2013, Volume:
61, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Pregled literarnovednega raziskovanja slovenske kratke pripovedne proze v zadnjem desetletju se osredotoča na monografske publikacije in tiste antologije ter prispevke, ki so pomembno prispevali k ...izoblikovanju sodobne slovenske teoretske in zgodovinske zavesti o kratki prozi. Pozornost je usmerjena na metodološke razlike v obdelavi ter na tuje in slovenske referenčne kroge, iz katerih izhajajo posamezni raziskovalci. Ohranja se tradicionalno zgledovanje po preciznejši nemški literarni teoriji ter se dopolnjuje s sodobnimi evropskimi in ameriškimi referencami.
Pricujoci clanek je nadaljevanje mojega prispevka Feministicne literarnovedne raziskave - tukaj in zdaj, ki je bil objavljen v jubilejni stevilki Jezika in slovstva leta 2005. Tam sem najprej ...predstavila nekatere tezave s poimenovanjem raziskav o besedilih pisateljic, o podobah zenskosti in zenskih likih, a tudi s poimenovanjem teoreticnih studij o konceptih in problemih, ki se odpirajo, ko izhodisce raziskovanja postane vprasanje, kako se v literarno delo vpisuje spolna razlika. Predlagala sem, da kot krovni pojem za tovrstne raziskave uporabljamo sintagmo feministicna literarna veda.1 V nadaljevanju sem nanizala imena slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki so na omenjenem podrocju ustvarili pomembne literarnozgodovinske in teoreticne prispevke (Marja Borsnik, Silvija Borovnik, Zenja Leiler, Neva Slibar, Alenka Jensterle Dolezal, Irena Irena NOVAK POPOV, Alojzija Zupan Sosic, Jelka Kernev Strajn, Mira Delavec, Miran Hladnik, Igor Grdina).2 Njihove raziskave sem zbrala v skupine glede na predmet raziskovanja (teoreticni prispevki s podrocja feministicne teorije, studije o podobah zenskosti, zenskih likih, nove interpretacije kanoniziranih avtoric in odkrivanje pozabljenih, zamolcanih literarnih ustvarjalk), s cimer sem zelela pokazati, da so vsa podrocja feministicne literarne vede postala raziskovalno zanimiva tudi v slovenskem prostoru. V zakljucku sem se vrnila na izhodisce, ki ga je zaznamovala misel Silvije Borovnik, da v slovenskem prostoru se ni bilo simpozija o temah s podrocja feministicne literarne vede. Sklenila sem, da tudi pri nas narasca interes za feministicno literarno vedo, zato ni vec dalec trenutek, ki bo omogocil sirso razpravo o temah s tega podrocja. V clanku iz leta 2005 sem tudi opozorila, da na nobeni od slovenistik ni predmetov s podrocja feministicne literarne vede. Z bolonjsko prenovo se je situacija precej spremenila, kar je vplivalo tudi na povecanje interesa studentov in predvsem studentk. Na prvi stopnji so predmeti s tovrstno tematiko akreditirani le v okviru programa Slovenski jezik in knjizevnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in sicer gre za obvezni predmet Avtorice, literarne vrste in slogi v slovenski knjiz?evnosti 1. polovice 20. stoletja ter predmet Knjiz?evnice 19. stoletja, na drugi stopnji je v okviru pedagoskega programa druge stopnje Slovenski jezik in knjizevnost akreditiran predmet Sodobne slovenske knjizevnice, na tretji stopnji pa Knjizevnost slovenskih avtoric 20. stoletja.6 Na programu Slovenistika na Fakulteti za humanisticne studije Univerze na Primorskem so na prvi stopnji in na drugi stopnji v pedagoskem enopredmetnem in dvopredmetnem programu akreditirani trije izbirni predmeti z enakim naslovom Zenske v literaturi. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je na Slovenistiki na enodisciplinarnem drugostopenjskem programu akreditiran obvezni predmet, pri katerem ze naslov razkriva vsebine, ki se dotikajo feministicne literarne vede, poimenovali so ga Spol in slovenska literatura. Na Fakulteti za humanistiko je na programu Slovenistika (smer literarne vede) akreditiran modul Studiji spolov v slovenski knjizevnosti, ki obsega naslednje predmete: Sociologija spolov, Postkolonialne teorije in studiji spolov, Feministicna literarna veda, Podobe zensk v svetu mitov in njihova recepcija v slovenski knjizevnosti, Reprezentacije spolov v slovenski knjizevnosti, Spolni stereotipi v slovenski mladinski knjizevnosti in Literarne ustvarjalke v evropskih knjizevnostih. Povecan interes za avtorice in raziskovalne teme, ki so v povezavi z zenskami in zenskostjo, je mogoce razloziti kot odziv na vecjo prisotnost avtoric na slovenskem knjizevnem trgu (pomembni so tudi promocijski dogodki, kot so predstavitve knjig, literarna branja, okrogle mize ipd.),9 clanke in knjige o literarnih opusih (med njimi pomembno mesto zavzemajo tudi ponatisi in antologije), gotovo pa so literarne ustvarjalke in njihova dela tudi v predavanja vkljucena v vecji meri. Tako najbrz ni nakljucje, da je najvec diplomskih nalog nastalo prav pri mentoricah, ki se raziskovalno posvecajo zenskemu literarnemu avtorstvu. Drugi razlog je prevladujoce stevilo studentk na programih slovenistik. Tudi akademska kadrovska struktura za podrocje slovenske knjizevnosti razkriva, da prevladujejo predavateljice, izjemi sta le koprska slovenistika in Oddelek za primerjalno knjizevnost in literarno teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med raziskovalne dosezke s podrocja feministicne literarne vede lahko pristejemo uspesno kandidiranje Univerze v Novi Gorici na razpis Evropske znanstvene fundacije za akcijo COST z naslovom Pisateljice v zgodovini - na poti k novemu razumevanju evropske literarne kulture, ki jo financira Evropski program znanstvenih in tehnicnih raziskav.10 Cilji raziskovalk, ki so zdruzene v tem stiriletnem projektu (2009-13), so revizija in novi prispevki k zgodovini zenskega avtorstva, predvsem pa odgovori na naslednja vprasanja: Kaksna je bila recepcija pisateljic, kaksen njihov vpliv? Kaksno vlogo so igrale kot avtorice, bralke, prevajalke, zapisovalke in kulturne posrednice? Kaj se je zgodilo z njimi v procesu kanonizacije? Kako je mogoce razloziti njihovo odsotnost iz literarnih zgodovin? Empiricni podatki o recepciji se vpisujejo v digitalno podatkovno bazo WomenWriters, the Reception of their Works. V kontekstu akcije je Univerza v Novi Gorici v sodelovanju s projektom Ljubljana - svetovna prestolnica knjige septembra 2010 organizirala znanstveni posvet Zensko avtorstvo v knjizevnostih malih dezel 19. stoletja. Na simpoziju so stiri slovenske in sedemnajst tujih raziskovalk predstavile manj znane avtorice, a tudi recepcijo kanoniziranih avtoric v knjizevnostih malih dezel.
V članku je prikazano, kako so se v slovenskem akademskem prostoru razvijali pristopi, ki jih lahko označimo s sintagmo feministična literarna veda. Prispevek navaja ključna dela s tega področja, ...vpeljavo feminističnih literarnovednih vsebin v študijske programe, ki vključujejo predmete iz slovenske književnosti in literarne teorije ter njihov odmev v diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Predstavljeni so tudi raziskovalni dosežki in projekti s težiščem na ženskem avtorstvu ter podobah in reprezentacijah ženskosti.
Pregled literarnovednega raziskovanja slovenske kratke pripovedne proze v zadnjem desetletju se osredotoča na monografske publikacije in tiste antologije ter prispevke, ki so pomembno prispevali k ...izoblikovanju sodobne slovenske teoretske in zgodovinske zavesti o kratki prozi. Pozornost je usmerjena na metodološke razlike v obdelavi ter na tuje in slovenske referenčne kroge, iz katerih izhajajo posamezni raziskovalci. Ohranja se tradicionalno zgledovanje po preciznejši nemški literarni teoriji ter se dopolnjuje s sodobnimi evropskimi in ameriškimi referencami.
Pričujoči pregled ne teži v absolutno izčrpnost, ampak predstavlja žanre strokovnega pisanja za različne naslovnike in rabe. Poleg strogo znanstvenih tekstov zajema tudi bolj esejistične, ...interpretativne in strokovno informativne. Iz monografij, študij in spremnih besed je vidno prizadevanje po razvidu v tem obsežnem, komaj obvladljivem delu literarne ustvarjalnosti. Količina in razvitost pesništva je v obratnem sorazmerju z njenim položajem med literarnimi zvrstmi, ko je iz nekdanjega središča zdrsnilo v neslišno obrobnost in uživanje izbrancev. Ti so profesionalni poznavalci z univerz in inštitutov, kompetentni v literarnovednem diskurzu, ki ga rabijo za specialistični opis izbranih segmentov, ter ljubitelji, med katerimi je največ pesnikov, ki pogosto prevzemajo vloge razlagalcev, urednikov in posredovalcev.
