Pogost motiv v rimski paliati so medgeneracijski konflikti. Medtem ko očetje največkrat poudarjajo konvencionalno moralo in kažejo varčnost, že kar skoporitost, se sinovi v njihovi odsotnosti radi ...predajajo razvratu: zapravljajo denar, popivajo in se spuščajo v razmerja s heterami, ponavadi ob pomoči kakega nabritega domačega sužnja. Ker vlada v komediji saturnalijski narobe svet, na koncu »zmagajo« sinovi in sužnji, ki so tudi glavni junaki teh komedij. Tu in tam pa Plavt sinovom položi na jezik besede, ki odstopajo od njihovega siceršnjega ravnanja in jih prikažejo v odgovornejši luči. Njegova najrazvpitejša »moralistična« komedija je Trinovčevo (Trinummus), vendar zasledimo moralno navdahnjene vložke in značajske lastnosti tudi v drugi komediji s podobnim izhodiščem, ki deluje veliko bolj razposajeno: v Hišnem strahu (Mostellaria). Ob primerjavi mladih protagonistov v Plavtovih komedijah Hišni strah in Trinovčevo ugotovimo, da je komedija Trinovčevo občutno bolj moralistična od Hišnega strahu, vendar po drugi strani tudi v slednjem ni mogoče videti gole burke kot, denimo, v Oslih (Asinaria) istega avtorja. Če si v Oslih oba protagonista, oče in sin, ki se pehata za isto meretrix, pravzaprav zaslužita zgolj posmeh občinstva, imajo glavni junak Hišnega strahu, njegov prijatelj in ljubica več značajskih lastnosti, ki so jih morale prikupiti tudi kritikom Katonovega kova.
Článek si prizadeva raziskati opus Josipa Stritarja z gledišča etične literarne vede.1 Za ta namen analizira navzočnost etike in morale na področju tematike, pogledov na vlogo umetnika/ ustvarjalca ...in názorov о bistvu literarne umetnosti. Stritar je svoj opus prepredel z etičnimi teinami; v zgodnejši fazi je pesniku/pisatelju predpísal izrazito etično držo in bistvo umetnosti videl v spodbujanju in dvigovanju človekove etične zavesti. V Stritarjevi zreli in požni dobi se etična drža pisatelja in etično bistvo literature modificirata v duhu moralnosti in moraliziranja. Stritar ta premik zaznava, a ga kljub poskusom ne zmore ustrezno pojasniti.
Nietzsche in Cankar Zupan Sosič, Alojzija
Ars & humanitas,
06/2020, Volume:
14, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Roman Gospa Judit (1904) Ivana Cankarja še ni bil obravnavan kot izhodišče za primerjavo s filozofsko in umetniško mislijo Friedricha Nietzscheja, zato sem s primerjalno analizo, različnimi metodami ...teorije pripovedi ter primerjalno-interpretativnim pristopom stičnosti tega romana dokazovala s fragmenti Nietzschejeve misli oziroma naslednjimi miselnimi jedri: morala, čustva, smrt Boga in nadčlovek. Če se morala v romanu Gospa Judit kaže kot Nietzschejev moralni perspektivizem ali, preprosteje, celo kot predsodek, jo Cankar literarno ošvrkne kot okostenel seznam pravil, ki jih mora pravi umetnik preseči. Pripovedovalka Judit v enačenju naroda z moralo ter umetnika z nemoralo ne ironizira samo strogosti morale do umetnika, ampak tudi do ženske, torej do nje same, v patriarhalni družbi. Juditin položaj poudarja posebnost umetnika, predvsem specifičnost njegovega pogleda na svet, v katerem osrednje mesto zavzema srce. Srce kot sinonim za čustva je pomembno sidrišče Nietzschejeve filozofije in Cankarjeve literarno-publicistične misli: v slovenski književnosti je prav Cankar tisti umetnik, ki se je najbolj sistematično ukvarjal s čustvi in se v različnih besedilih ni sramoval poudarjati njihove življenjske pomembnosti. Tudi kategorijo nadčloveka (delno jo zastopa Judit) Cankar predstavlja podobno kot Nietzsche – ta naj bi imel vse tiste lastnosti, ki jih ne more več imeti odsotni ali mrtvi Bog, zato naj bi bil človek nove vrste dionizični človek, vitalen in močan. Tudi inovativnost na pripovedni ravni lahko primerjamo s provokativnostjo nekaterih Nietzschejevih tekstov, na primer filozofskega romana Tako je govoril Zaratustra; tu mislim predvsem na zvrstni sinkretizem v smislu prepleta esejizacije, lirizacije in inovativnosti avtobiografskega izhodišča ter na večperspektivičnost satire in polisemičnost ironije.
Lan honek Geron (Bordele, 1643) azaltzen den emakumearen ezaugarriak aztertzen ditu, bai eta horien tradizioa eta iturriak arakatu ere, XVI.-XVII. mendeetako beste lan batzuen argitan. Nahiz eta ...emakume prestua ere goraipatzen duen, izaki gaizto eta arriskutsu gisa irudikatzen du Axularrek, batik bat, emakumea. Irudi hori bat dator, oro har, garai hartan Espainian idatzitako literatura moral nahiz didaktikoan azaldutakoarekin, baina, literatura horren baitan, zehazki, Juan de Torresen Philosophia moral de principes (Burgos, 1596) lanetik hartu zituen Axularrek –zuzenean ala zeharka, ez dakigu– emakumearen irudia eraikitzeko erabilitako hainbat aipu eta etsenplu.
This article focuses on Cankar's novel Gospa Judit, exploring the connection between the text's main innovations and its inherent fragments of Nietzschean philosophy. These innovations-i.e., ...syncretism of genres, essayisation (discursivity), interweaving of two first-person narrators, a female protagonist, as well as an evaluative criterion or satirical polemic, and autobiography as the main poetical principle-were examined from the perspective of the nuclei of Nietzsche's philosophy: morality, will to power, individuality, autobiographicality, and yearning. A Nietzschean approach of adopting a moral framework is analysed as a critique of the nation's morality, while the will to power is perceived as a trait of a distinct individuality or autobiography. Finally, the work is analysed as the mirror of society.
Promišljajući glavne karakteristike današnjeg društva možemo uočiti posvemašnji pad doživljaja osnovnih ljudskih vrednota, krizu morala i odgoja. Osjetljivost za moralne i etičke vrednote, ...solidarnost, tolerancija, empatija, uspješna komunikacija, emotivna osjetljivost prema drugima, altruizam, obzir prema tuđem integritetu, vrijednosti su koje sustavno gube bitku protiv sustava profita i moći. Pohlepa, sebičnost, nebriga za druge, nepoštivanje ljudskog dostojanstva, svođenje čovjeka na biološki i tehnički proizvod, na puko sredstvo za rad… uzroci su moralne krize koja zahvaća kako naše društvo, tako i cjelokupan svijet. Čak se i djeca usmjeravaju postizanju savršenosti u okvirima materijalizacije, a individualizam postaje filozofija življenja. Cjelokupno društvo mora djelovati na stvaranju nove humanosti koja podrazumijeva poučavanje vrijednostima kao što su: poštenje, iskrenost, nesebičnost i ljubav prema čovjeku i prirodi.
U ovom se radu razmatra nužnost sustavnog provođenja odgoja i obrazovanja za vrijednosti, posebice moralnog odgoja. Pedagogija kao znanost i škola kao institucija moraju preuzeti odgovornost u kontinuiranom i osmišljenom razvijanju vrijednosnog sustava za suočavanje djece i mladih ljudi s izazovima suvremenog društva. Odgoj i obrazovanje za vrijednosti su odgoj i obrazovanje za život.
Spis Hebrejima djelo je koje sadrži kako doktrinarne tako i moralne odsjeke u kojima se dotiču mnoge teme. Glavna tema doktrinarnih odsjeka je Isus kao Veliki svećenik, a uz nju se mogu uočiti i teme ...Kristova sinovstva, uzvišenja i savršenstva te Saveza. Glavna misao parenetskih ulomaka je putujući narod Božji koji ide prema svojoj konačnoj domovini. Uz to, spis govori i o ustrajnosti u vjeri. Ove dvije glavne teme (velikosvećeništvo i putovanje), to jest doktrina i moralni poticaji isprepliću se i nadopunjavaju. Poticaji se temelje na doktrini, a doktrina vodi poticajima. Parenetskim (moralnim) odsjecima nije se pridavala velika pozornost, iako se u njima naglašeno želi motivirati moralno ponašanje, stavljajući zajednici pred oči Velikog svećenika koji je motivirajuća snaga tog ponašanja. Ti moralni poticaji nisu previše konkretni, nego potiču na ustrajnost i vjernost. Svrha spisa Hebrejima povezana je s glavnom temom. S jedne strane pisac želi doktrinarno naglasiti ulogu Velikog svećenika, ističući da nema više potrebe za žrtvama levitskog svećeništva, a s druge strane potiče vjernike da ne napuste vjeru, nego da se drže prihvaćene vjere (Heb 4,14; 10,23). Poticaj crpi svoju snagu iz izlaganja o Kristovu velikosvećništvu, a izlaganje proistječe iz potrebe da se zajednici iznesu razlozi da ostane u vjeri. To pokazuje i sama struktura spisa u kojoj se vidi naglašena prožetost moralnih i doktrinarnih odsjeka (Heb 2,1-4; 3,7 – 4,11; 4,14-16; 5,11 – 6,20; 10,19-25; 10,26-39; 12,1-13; 12,14-29; 13,1-17). Svaki pojedini poticajni odsjek bitno je povezan s izlaganjem, na kojem se uglavnom i temelji.
The original meaning of the term ‘sport’, olimpism and elite sports is retrieved (an analytic and
continental approach, McNamee, 2008) and in Croatia V. Janković, 1967.
The crisis of sports is due to ...problems of boundaries, sports are no longer autonomous, and
they are not healthy. Crumbling sports ethics is conditioned by the mercilessness of economic
markets.
Solutions:
– a call for an alignment of moral norms in all sectors of society;
– the regulation of free economic markets is a condition for the possibility of sports’ becoming
recreational, that is, for sports to help gain physical strength and psychic energy, rather than
producing a dangerous mass hysteria.
Blood and Milk in Medieval ImageryThe wall painting Plague Image (also named the Image of Scourge, Mater omnium, The Virgin of Mercy, Our Lady of Protection, Mary the Mediatrix, Double Intercession, ...Combined Intercession, Our Lady’s Intercession etc.) in the Church of St. Primus in #rna near Kamnik in Slovenia, executed in 1504, at the end of the Middle Ages and at the dawn of the Renaissance in Central Europe, reflects well the passage between the two worlds of imagination and their visual representation. The triangular composition – with God the Father, the universal entity, at its apex, and lower with Christ exposing his wounds (Man of Sorrows, Imago pietatis) on the left, and Virgin Mary on the right, with her bosom bare – determines the believer’s perception. The scene combines the notions of birth, symbolized by the charity of Mary offering her milk, and death, symbolized by the cruelty of blood shed by Christ and the menacing sword of God the Father. At the time of their realization, the figures of Christ and Mary were meant to be spiritual, imaging the mysteries of the Eucharist and the Incarnation. The present text examines the question as to what extent the believers of the past connected, in their imagination, Christ’s nakedness and Mary’s bosom with parts of the body of a common human. The masked eroticism of the two figures put a stamp on this suggestive image which in the course of history provoced various reactions...
Rasprava poskuša s poetološkega vidika predstaviti, kako zastavljanje in razreševanje nekaterih temeljnih filozofskih, religioznih in moralnih vprašanj vpliva v romanu Bratje Karamazovi F. M. ...Dostojevskega na oblikovanje romaneskne oblike.
PDF
