Na fotografiji s celjske Glazije so prepoznani naslednji nogometaši SK Celje: četrti z leve je Polde Ahtik, peti Radko Dobrajc in deveti Riko Presinger. Kar zadeva števila celjskih klubov v letih od ...1920 do 1941, so bili pri Ljubljanski nogometni zvezi oziroma Jugoslovanski nogometni zvezi registrirani naslednji celjski klubi: ISSK Celje, Athletiksportklub Celje (ustanovljen leta 1906 in še enkrat po končani prvi svetovni vojni leta 1919), Cillier SV (Sport Verein) Celje, SK Jugoslavija (ust. 1935) Celje, Red Star Celje, Slavija Celje, Svoboda Celje, SK Olimp Celje. V celjskih Gaberjah so se leta 1923 mladi organizirali v t. i. »divjem« klubu Mars, ki ni bil registriran; klubske stroške so poravnavali iz lastnih žepov. Delovali so do leta 1928, ko so se priključili novo nastalemu SK Olimpu.Fotografijo (iz zapuščine Radka Dobrajca) in besedilo prispeval Rudi Škedelj.
Rudi Škedelj (roj. Agrež) se je pred osemdesetimi leti rodil na Skalni kleti v neposredni bližini nogometnega igrišča, na katerem je pri enajstih mesecih naredil prve korake. V začetku petdesetih let ...20. stoletja je bilo ustanovljeno Železničarsko športno društvo Celje, v katerega so se vključili fantje s Skalne kleti, med njimi tudi Rudi. Ker pionirji niso imeli pravega trenerja, je treninge vodil športnik Marjan Nunčič s Skalne kleti. Med temi, ki so se tedaj požrtvovalno posvečali mladim nogometašem, je bil tudi odbornik ŽŠD Celje Ivan Berk. Po odigranih tekmah jim je z denarjem iz svojega žepa plačal sendviče.Pri petnajstih je Rudi zamenjal klub in se z igrišča na Skalni kleti preselil na igrišče Glazija, kjer je nato igral v pionirski, mladinski in od leta 1960 dalje kot 18-letnik v članski ekipi NK Kladivar. Po odsluženi vojaščini je še nekaj časa igral pri navedenem celjskem nogometnem klubu, ki je v tem času nastopal v slovenski in nato v conski ligi. Leta 1967 je zaigral v dresu NK Olimp, pri katerem je po dveh sezonah zaključil z aktivnim igranjem nogometa.Prispeval: Srečko Maček v sodelovanju z Rudijem Škedljem
Radko Dobrajc je, kot je zapisal pisatelj Stane Terčak, svojo dolgoletno in uspešno nogometno kariero pričel kot šestnajstletni mladenič, ko je leta 1934 prvič zaigral v članskem moštvu ISSK Celje ...(Prvi Slovenski Sport Klub Celje). V takratni Kraljevini Jugoslavije sta ga vabila v svoje vrste nogometna kluba zagrebški Gradjanski in beograjski BSK, ki sta sodila v sam evropski nogometni vrh. Sicer pa je bil Radko po drugi svetovni vojni uspešen tudi kot nogometni trener. Spominjam se, da smo pred začetkom tekme v garderobi igralci stopili v krog, položili roke na njegovo, on pa nam je v kratkem in zanosnem govoru naročil, da naj častno in zmagovito zastopamo plavi celjski dres in mesto Celje. Po večerji v gostilni Ojstrica pa smo na Radkovo pobudo skupaj zapeli klubsko himno Hej bratje čili, ki jo je spesnil učitelj Jože Zupanek, uglasbil pa slovenski skladatelj in zborovodja Radovan Gobec. Izpostaviti še velja, da je bil Radko Dobrajc vso nogometno kariero popolni amater, kar je tudi sam vedno s ponosom poudarjal.Zanimivost: Portretno fotografiranje športnikov je bilo v takratnih časih zelo redko, bolj običajno je bilo, da so se pred fotografski objektiv postavila celotna moštva. Fotografijo (iz zapuščine Radka Dobrajca) in besedilo je prispeval Rudi Škedelj.
Z leve stojijo: trener več Kladivarjevih generacij nogometašev Vlado Glinšek, Boris Turnšek, Gregor Babič, Zlatko Koren, Jani Žilnik, Goran Malkič, Mitja Marinček; čepijo: Robert Gorjanc, Josip ...Jurič, Alen Tkavc, Boštjan Kuzman, Rudi Škedelj ml. in Igor Prašnikar. SpominiTreniranje nogometa na nepozabni Glaziji in tekme za mlajše selekcije Kladivarja so bila najlepša leta moje mladosti. Naš trener je bil legendarni Vlado Glinšek. Če se prav spominjam, smo treninge imeli trikrat tedensko, konci tedna pa so, seveda, bili namenjeni tekmam. Z našimi gostovanji pri drugih klubih sem spoznal dobršen del Slovenije. Eno obdobje sem z nekaterimi nogometnimi kolegi, ki so na fotografiji nastopal hkrati tudi za mladinsko vrsto. Tega časa ne bom nikoli pozabil, kako sem v prvi postavi mladincev nastopil na kultnem stadionu Ljudski vrt v Mariboru. Očitno smo bili takrat od tega vsi preveč prevzeti in visoko izgubili z domačo ekipo.Med takratnimi nogometnimi kolegi je bilo nekaj takih, ki so kasneje naredili uspešno kariero pri Kladivarju in tudi v drugih klubih, na primer Jani Žilnik, Rudi Škedelj, ml., Mitja Marinček, Zlatko Koren … Sam v tistem mladostnem obdobju očitno nisem dovolj verjel, da bi si lahko ustvaril vidnejšo nogometno kariero, kljub temu, da so me mnogi imeli za talentiranega. Poleg tega sem se v tem času s starši preselil iz Celja in tako je bilo moje nogometne zgodbe pri Kladivarju konec. Fotografijo prispeval: Rudi Škedelj st.Spomine zapisal: Robert Gorjanc
U članku je na temelju arhivskih izvora, onodobnog tiska i prisjećanja suvremenika tog razdoblja prikazan nastanak, razvoj te problemi sa kojima se poslije završetka Drugog svjetskog rata pa sve do ...kraja pedesetih godina suočavao nogomet, najpopulariji jugoslavenski sport. U tom vremenu postignuti su veliki uspjesi nogometne organizacije u podizanju kvantitete i kvalitete jugoslavenskog nogometa, od infrastrukture, organizacija utakmica, zdravstvene zaštitite i sl. Međutim, u tom razdoblju uočavaju se i negativnosti koje su se ogledale u pokušajima namještanja utakmica, pojava menadžera po uzoru na model zapadnoeuropskih zemalja, prodiranje profesionalnih odnosa, protuzakonito plaćanje igrača te povremeni nacionalistički ispadi navijača na nogometnim igralištima.
Među sportašima je vjerojatno veće znanje o principima sportske prehrane i to specifičnima za sport u kojem jesu, međutim, opće znanje o prehrani je moguće manjkavo. S obzirom na relativno rano ...umirovljenje, opće prehrambene navike među sportašima su vrlo važne kao čimbenik rizika za razvoj kroničnih bolesti budući da se obrasci prehrane formirani u mlađoj odrasloj dobi nastavljaju i tijekom kasnijih faza života. Dosadašnja istraživanja o općem znanju o prehrani među sportašima su malobrojna i pokazuju da je njihovo znanje o pravilnoj prehrani slabo.
Cilj ovog istraživanja bio je izmjeriti znanje profesionalnih hrvatskih nogometaša o pravilnoj prehrani (n=50, 18-27 godina) te njihovo znanje usporediti sa skupinom nesportaša iste dobi, spola i stupnja obrazovanja. Obje skupine ispitanika ispunile su Upitnik o općem znanju o prehrani (GNKQ), koji procjenjuje znanje četiri dijela općeg znanja o prehrani: 1) prehrambene preporuke, 2) izvore nutrijenata, 3) svakodnevni izbor hrane i 4) utjecaj prehrane na zdravlje.
Obje su skupine ispitanika pokazale ukupno loše opće znanje o prehrani te između nogometaša i kontrolne skupine ne-sportaša nije bilo značajne razlike u ukupnom znanju, niti u pojedinim segmentima općeg znanja o prehrani. Ovo istraživanje pokazuje da mladi hrvatski nogometaši, unatoč važnosti sportske prehrane za njihovu profesiju, pokazuju manjkavo znanje o pravilnoj prehrani.
U cilju dugoročne prevencije kroničnih bolesti među ovom populacijom, rezultati ovog istraživanja se mogu upotrijebiti za kreiranje specifične edukacije o pravilnoj prehrani među nogometašima na temelju uočenih manjkavosti u općem znanju o prehrani.
Legendarni igralec in nogometni trener Radko Dobrajc je v letu 1983 organiziral ter finančno podprl tekmo celjskih veteranov z veterani Rudarja. Trboveljski knapi so bili za Celjane vedno trd ...nasprotnik, a so se njuna srečanja končala zmeraj v športnem duhu ali t. i. »fair playu«. Za veterane Celja so nastopili igralci vseh treh celjskih klubov: Kladivarja, Železničarja in Olimpa. Radku Dobrajcu je uspelo zbrati igralce več generacij in to od zadnje predvojne in prve povojne dalje. Na fotografiji z leve:– čepijo: Vili Belcer, Karl Založnik-Puba, Dani Cafuta-Caf, Andrej Vogelsang-Fogi, Ivan Hribernik-Hanza, Rihard Rataj-Rihi, Karl Vrunč, Tine Štancer, Oto Kujan in Milan Zajc;– v srednji vrsti: Vili Čater mlajši, Cveto Mahkovec in Vili Čater starejši;– stojijo: Jože Brežnik, Marjan Leban, Ferenc Bencik-Feri, Drago Zajc, Lojze Marinček-Slavko, Rudi Škedelj, Rado Plauštajner, Jože Paulič-Puba, Franc Klajnšek, Radko Dobrajc, Jože Čoh-Pepo, Ernest Letner in Brane Stamejčič (rojen Ljubljančan in brat znane Kladivarjeve atletinje Drage Stamejčič).Prispeval: Rudi Škedelj.
Na fotografiji je med dvema Branikovima napadalcema v temnem dresu Polde Čoklič, v golu pa celjski vratar Dani Cafuta.SpominiCeljski Kladivar je tekmo izgubil s katastrofalnim rezultatom 9:1 (6:0), ...vendar je kljub temu v spomladanskem delu (1960) spet igral z Branikom za prvo mesto v slovenski ligi. To srečanje je NK Kladivar pred približno 7.000 gledalci izgubil s tesnim rezultatom 1:2 z zastreljano Marinčkovo enajstmetrovko.Za Branik so v tem srečanju odigrali glavno vlogo Celjani Vili Belcer, Rihard Rojnik in Ivan Pikl.Prispeval: Rudi Škedelj
