V članku avtorja proučujeta, kako spremenjena podoba ulice po prenovi vpliva na dojemanje ulice, njeno senzorično krajino in vzdušje na njej. Na primeru Tumske ulice, glavne ulice v srednje velikem ...poljskem mestu Plock, dokažeta, da imajo lahko tovrstne spremembe nepričakovane posledice, ki pri prebivalcih vzbujajo negativne občutke. Izsledki raziskave, ki je temeljila na mnenju članov fokusnih skupin, kažejo, da trenutno vzdušje na Tumski ulici povzroča negativne zaznave, ki se nanašajo na štiri vrste senzoričnega zaznavanja oziroma značilnosti krajine: : tipne, vidne, slušne in vohalne. Negativna občutja so še močnejša pri posameznikih, ki imajo pozitivne spomine na nekdanjo ulico – na njeno stanje pred prenovo. Zaradi negativnega vzdušja na Tumski ulici in neprijetnih občutij, ki jih vzbuja, so se ulične aktivnosti prebivalcev zmanjšale na najnujnejše opravke. Navedeni izsledki kažejo, da bi se morali pri oblikovanju ali preoblikovanju javnih prostorov vedno upoštevati vplivi na ulično vzdušje in potreba po ustvarjanju pozitivnih občutij.
Uvod: Študentovo doživljanje prve klinične prakse zaznamuje njegovo sposobnost nabiranja znanja in izkušenj ter lahko vpliva na njegovo nadaljnjo poklicno pot. Namen raziskave je bil proučiti občutke ...študentov babištva ob prvem srečanju s klinično prakso v porodnem bloku. Metode dela: Izbrana je bila deskriptivna kvantitativna metoda dela. Uporabljen je bil spletni vprašalnik. Vzorec je bil namenski (n = 52), anketirani so bili študenti drugega in tretjega letnika ter absolventi študijskega programa babištva na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izvedena je bila osnovna deskriptivna statistika. Rezultati: Najpogostejši občutki, ki so jih študentje doživljali ob prvem stiku s klinično prakso v porodnem bloku, so bili neizkušenost, razdvojenost med teorijo in prakso ter stres. Pokazalo se je, da na doživljanje občutij statistično pomembna vpliva predhodna srednješolska izobrazba. Med študenti, ki so predhodno obiskovali nezdravstvene srednje šole, je bilo statistično pomembno več takih, ki so imeli občutek nesprejetosti v klinično okolje (92 %, bivši dijaki zdravstvenih srednjih šol: 79 %), prav tako jih je več zaznalo razkorak med teorijo in prakso (79 %, bivši dijaki zdravstvenih srednjih šol: 64 %). Večji občutek neizkušenosti in posledično strahu, da bi škodovali pacientu, pa so imeli študentje s predhodno zdravstveno srednješolsko izobrazbo (82 %, bivši dijaki nezdravstvenih srednjih šol: 62 %). Diskusija in zaključek: V kolikor se med prvo klinično prakso pojavljajo občutki, kot so stres, strah in negotovost, lahko to ovira zmožnosti za učenje in samozavest. Potrebna bi bila izboljšava organizacije klinične prakse: pred prvo prakso bi bilo treba okrepiti študentova realna ričakovanja, med samo klinično prakso uvesti supervizijo s strani individualnega kliničnega mentorja ter po končani klinični praksi omogočiti študentovo refleksijo lastnih občutkov
PDF
