Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je, podobno kot društva, registrirana zunaj rednih univerz, že od vsega začetka neodvisna organizacija. Pristop, ki ga je univerza za tretje ...življenjsko obdobje tako razvila, temelji na sodelovanju mentorjev in učencev. Ta pristop je zdaj že tradicionalen in je še vedno značilen za naše izobraževanje starejših odraslih. Različne generacije živijo znotraj različnih družbenih omrežij in okoliščin. Izobraževanje starej- šim ljudem pomeni način življenja in kvaliteta izobraževanja odraslih temelji na kvaliteti mentorjev in mentoriranja. Mentoriranje je intimen odnos med mentorjem in učencem. Posebnost mentoriranja na slovenskih univerzah za tretje življenjsko obdobje je plodno medgeneracijsko sodelovanje. Mentoriranje je tako postalo običajen pristop k izobra- ževanju in omogoča pomemben delež neodvisnega individualnega učenja.
V prispevku bomo skusali opredeliti mlajse odrasle, pri cemer si homo pomagali z opredelitvljo pojmov mladosti in odraslosti. Ugotovili bomo, da mlajsih odraslih ne moremo opredeljevati po starosti, ...ampak po psihosocialni kategoriji. Kot spodnjo mejo dej!nicije mlajse odraslosti zato jemljemo obdobje, ko solski sistem ni vee edini dejavnik, ki narekuje njihov zivljenjski ritem. Kot zgornjo mejo pajemljemo obdobje, ko se njihov status v druzbi v veliki meri utrdi. Podrobneje si bomo ogledali teoreticna nacela neformalnega izobrazevanja mlajsih odraslih, s pomocjo raziskave pa jih homo preverili tudi v praksi. Ugotavljamo, da zanje poklic ni glavni v zivljenju, ceprav mu ze lijo posvetiti najvec izobrazevanja. Pri tem izpostavljajo tudi kljucne vescin e, ki niso povsem povezane s strokovno izobrazbo, zvisujejo pa vrednost posameznika na trgu delovne sile. Taki vesCini sta na primer ve5Cina komuniciranja in dela z racunalniki. NajuCinkovitejsi naCin uce1~ja mla}Sih odraslih je ucenje z delom, na splosno pa prevladujejo neformalne oblike ucenja, kjer je posameznik v ucnem procesu aktiven.
Prispevek prinaša spoznanja o pomenu mentorja in njegovi vlogi v izobraževanju starejših odraslih. Starejši odrasli so lahko udeleženci izobraževanja oz. mentoriranci v mentorskem procesu, lahko pa ...tudi mentorji drugim osebam, ne glede na starost. Pomembno je, da imajo poleg svojih strokovnih znanj in izkušenj tudi nekatera znanja o vlogi mentorja, pomenu komunikacije in mentorstvu kot procesu. Omenjeno bomo predstavili v prispevku, kjer bomo še posebej poudarili skupne značilnosti mentorstev na različnih področjih. Predvsem je za razvoj mentorskega odnosa pomembna na posameznika usmerjena paradigma mentorstva. Poleg te pa bomo opisali tudi razvojne stopnje v mentorskem odnosu, ki so pomembne za dosego dobrega mentorstva starejšim odraslim osebam.
V okviru mednarodnega projekta FORWARD je potekala slovenska raziskava o disleksiji odraslih v letih 2003-2005. Raziskava je hila osredotoèena na posebnosti ljudi z disleksijo. Posebna pozornost je ...bila posveèena odkrivanju prednosti in talentov ljudi z disleksijo. Raziskava naj bi pripomogla k temu, da se omili negativno obeležje disleksije v javnosti in ozavesti ljudi o prednostih in talentih ljudi z disleksijo. Ljudje jo na splošno poznajo kot skupek uènih težav pri šolarjih. Že pri otrocih si strokovnjaki za premagovanje težav in izpadlih možganskih funkcij ali sposobnosti prizadevajo razviti nadomestne (kompenzacijske) strategije. Uspeh vsake strategije se razlikuje od osebe do osebe. Zato je bil del raziskave usmerjen v introspekcijo in odkrivanje osebnih strategij. Veèina v raziskavo vkljuèenih oseb je laže govorila o svojih primanjkljajih kot o talentih. Iz podatkov smo izlušèili vrsto talentov in seznam najpogostejših težav. Raziskava je ponudila prve podatke o disleksiji med odraslimi, ker pa je talentov in strategij še veliko, smo se raziskovalci odloèili, da nadaljujemo z raziskovanjem.
Urban noise is an important environmental stressor, and sleep disturbance is its major health effect. Substantial inter-individual variance in these effects might partly be explained by different ...sensitivity to noise. The aim of this study was to assess the effects of urban noise on sleep and the relation between self-estimated sensitivity to noise and sleep disturbance. A cross-sectional questionnaire survey was performed on 911 adult residents of Niš, Serbia, of whom 388 were men (42.6 %) and 523 women (57.4 %). The streets were regarded as noisy if night equivalent noise level (Leq) was higher than 45 dB(A) and quiet if night Leq was ≤45 dB(A). Noise sensitivity was measured with the Weinstein's Noise Sensitivity Scale. The study showed that respondents from noisy area significantly more often reported difficulty in falling asleep, being woken up, poor sleep quality, tiredness after sleep, and use of sleep medication than residents from quiet streets (p<0.001). Noise sensitivity significantly correlated with sleep disturbances (p<0.001).
Gradska buka je važan ekološki stresni _inilac, a poremećaji spavanja su njezin najvažniji u _inak na zdravlje ljudi. Velika interindividualna varijacija ovih u _inaka može se djelomi _no objasniti osobnom osjetljivošću na buku. Cilj ove studije bio je procijeniti utjecaj gradske buke na spavanje i povezanost osobne procjene osjetljivosti na buku s poremećajima spavanja. Studija presjeka putem upitnika provedena je na 911 odraslih stanovnika Niša, Srbija, od _ega 388 muških (42,6%) i 523 ženska (57,4%). Upotrijebljen je upitnik o poremećajima spavanja. Osjetljivost na buku mjerena je Weinsteinovom skalom osjetljivosti na buku. Na osnovi rezultata mjerenja buke, ulice grada Niša ozna _ene su kao bu _ne noćni ekvivalentni nivo buke (Leq)>45 dB(A) i kao tihe noćni Leq≤45 dB(A). Studija je pokazala da su ispitanici iz bu _nih ulica izjavili da imaju zna _ajno više teškoća u uspavljivanju, više buđenja, slabiju subjektivnu kvalitetu spavanja, izraženiji umor poslije spavanja i da _ešće uzimaju lijekove za uspavljivanje u usporedbi sa stanovnicima iz tihih ulica (p<0,001). Osjetljivost na buku je bila zna _ajno povezana s poremećajima spavanja (p<0,001).
V prispevku avtorica obravnava priznavanje znanja pred vstopom odraslega v formalno izobraževanje. Namen je optimalizacija izobraževanja, tako časovna kot finančna, razen tega pa odrasli, ki mu ...priznamo znanje, pridobljeno s pomočjo izkušenj ter z neformalnim in priložnostnim učenjem, okrepi samopodobo in pridobi motivacijo za izobraževanje. Pri predstavitvi postopkov priznavanja se avtorica opira na konstruktivistične teorije o znanju in opozarja tudi na pomen doseženih ravni znanja. Pri tem poudarja tako spodnje ravni (veščine) kot zgornje in najvišje ravni (reševanje problemov), česar tudi v postopkih odkrivanja in priznavanja ne smemo zanemariti. Avtorica predstavlja izkušnje s priznavanjem znanja na nekaterih višjih šolah z izrednim študijem v zadnjih petih letih, in to najprej v programu Računovodja, kasneje pa tudi v drugih programih. Pomembno je, da priznavanja ne potisnemo v ekspertno okolje ali v poseben administrativni aparat, ampak da je del rednega študijskega procesa, ki ga obvlada vsak učitelj. Iz tega sledi potreba po ustreznem usposabljanju učiteljev. Čeprav so se doslej razviti postopki izkazali kot validni in je zaupanje vanje naraslo, pa se na področju priznavanja znanja odpirajo številna raziskovalna vprašanja.
U članku se donosi promišljanje o temi pastoralnoga prioriteta odraslih u Crkvi danas. Crkva u svom pastoralnom djelovanju, koje je usmjereno na odrasloga čovjeka, ali i ne samo na njega, ne ...zaboravlja na razne oblike katehetskih susreta. Može se reći da je pastoralno djelovanje uvijek prožeto nekim oblikom kateheze, produbljivanjem činjeničnoga vjerskog i životnoga stanja samoga vjernika. U članku je stavljen naglasak na katehezu odraslih kao na prioritetno u pastoralnom djelovanju u Crkvi u Republici Hrvatskoj, premda se tom temom ne iscrpljuje cjelokupno pastoralno djelovanje koje obuhvaća odrasle osobe. Polazi se od odraslih kao adresata katehetsko-pastoralne djelatnosti i skrbi, polazi se od građana Republike Hrvatske koji su se na posljednjem popisu stanovništva u visokom postotku izjasnili kao katolici, ali koji su u velikoj mjeri religiozno neobrazovani, što nije nevažna činjenica u oblikovanju katehetsko-pastoralnoga rada s njima. Nadalje, donose se vrijedna i poticajna mjesta u dokumentima crkvenoga učiteljstva, važna za opću Crkvu, ali i dokumenti koje su izdali hrvatski biskupi, a koji zagovaraju i potiču katehezu i razne oblike pastoralne djelatnosti i skrbi odraslih članova Crkve, odnosno župne zajednice. Na kraju donose se konkretni odgovori na postavljeno pitanje u naslovu članka.
Avtorica se v prispevku sprašuje, kakšen odnos imajo mladi v Sloveniji do vseživljenjskega izobraževanja v povezavi z oblikovanjem lastnih življenjskih ciljev. Kaj mladostnike motivira, da se nenehno ...izobražujejo? Kako se odločajo o prioritetah? Kakšna znanja potrebujejo, da se pravilno odločajo tudi glede svojega učenja? In kako se potrebe in motivi za vseživljenjsko izobraževanje pri mlajših odraslih povezujejo z vrednotami. Pri svoji raziskavi in razmišljanjih se naslanja na Lengrandovo teorijo permanentnega izobraževanja, ugotavlja prevladujoče vrednote mladih in išče povezavo z njihova pripravljenostjo za vseživljenjsko izobraževanje.
PDF
