Izhodišča: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19) je zaradi epidemioloških ukrepov, zlasti spodbujanja fizičnega distanciranja, marsikje po svetu spodbudila uvajanje telemedicine v klinično ...prakso, zato smo želeli pridobiti stališča onkoloških bolnikov in zdravnikov do tovrstne obravnave v onkologiji. Metode: K izpolnjevanju dveh ločenih kvantitativnih vprašalnikov smo v obdobju med 27. majem in 11. junijem 2020 prek elektronske pošte ter s pomočjo Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom (ONKO NET) povabili bolnike z rakom, ki so bili bodisi na aktivnem zdravljenju, bodisi na sledenju po zaključenem zdravljenju in zdravnike onkologe. Dodatno je bil v Sektorju radioterapije Onkološkega inštituta Ljubljana izveden presečni dan za bolnike med obsevanjem. Rezultati: Na spletni ali natisnjen vprašalnik za bolnike je odgovorilo 475 bolnikov, od tega 310 (65,3 %) na aktivnem onkološkem zdravljenju in 132 (27,8 %) v fazi sledenja. Skoraj polovica bolnikov (48,4 %) je kot svojo primarno diagnozo opredelilo rak dojk. Več kot desetina vseh (11,3 %) je zaradi pandemije želelo opustiti zdravniški pregled. V zasebnem življenju jih pametni telefon ali tablico uporablja 72,4 % in vsaj 30 % bolnikov bi bilo pripravljenih v bodoče pogosteje uporabljati telemedicinske storitve. Od 168 povabljenih zdravnikov jih je na vprašalnik odgovorilo 101 (60 %) in ocenilo, da bi s pomočjo telemedicine lahko opravili 21 % (0–80 %) vseh svojih storitev. Če bi se sami znašli v vlogi bolnika, bi se bila pripravljena telemedicine poslužiti dobra polovica sodelujočih (54,5 %). Zaključki: Uporaba telemedicine v onkologiji bi bila ob upoštevanju nekaterih omejitev sprejemljiva za pomemben del bolnikov in zdravnikov.
Pagal 2019 metų duomenis, nuo onkologinių ligų Lietuvoje mirė 8042 pacientai. Pagal higienos instituto Sveikatos informacijos centro duomenis, 2019 metais nuo piktybinių navikų mirė 4430 vyrų bei ...3612 moterų. Kasmet visame pasaulyje onkologinėmis ligomis suserga apie 18 milijonų žmonių, iš kurių miršta apie 9,6 milijono. Tai yra labai aktuali šių dienų tema, leidžianti suprasti, kad tai paveikia ne tik ligonio sveikatą, tačiau ir žmogaus psichologinius, fizinius, dvasinius išgyvenimus. Onkologinės ligos – tai vienos iš pagrindinių ligų pasaulyje, dėl kurių miršta maždaug kas šeštas vėžiu sergantis asmuo. Moksliniu aspektu būtina tirti ligos eigą, rašyti mokslinius straipsnius.Vien per 2020 metus jų parašyta daugiau nei 53000. Po onkologinio gydymo pacientai dažnai išliekamuosius reiškinius jaučia dar ilgus metus, vienas iš pagrindinių – pablogėjusi burnos ertmės sveikata. Burnos gleivinės uždegimas yra vienas iš pagrindinių vėžio gydymo komplikacijų po chemoterapijos ar radioterapijos, pasireiškianti beveik visiems pacientams, kuriems taikoma galvos ar kaklo srities spindulinė terapija. Publikuojamo straipsnio tikslinė grupė – vėžiu persirgę pacientai, kurie buvo gydomi chemoterapija, radioterapija arba kombinuotu gydymu. Tyrimo duomenų rinkimo ir analizės metodai – literatūros šaltinių analizė, standartizuotas klausimynas, apklausa internetu, duomenų analizė SPSS programa. Tyrimo instrumentu pasirinktas OIDP standartizuotas klausimynas, pridėtas demografinių ir uždarojo, atvirojo tipo klausimų blokas. Atlikus tyrimą nustatyta, kad respondentams, kuriems buvo atliekama chemoterapija, statistiškai reikšmingai dažniau pasireiškė skonio pokyčiai M – 3,48 negu tiems, kuriems chemoterapija nebuvo atlikta M – 2,31. Taip pat rezultatai atskleidė, kad statistiškai reikšmingai dažniau (56,1 proc.) respondentai nurodė, kad pastebėjo burnos ertmės sveikatos pasikeitimus po chemoterapijos gydymo ir tai pablogino jų gyvenimo kokybę, negu respondentai, kuriems nebuvo taikyta chemoterapija (25 proc.). Atlikus tyrimą nustatyta, kad respondentams, kuriems buvo atliekama radioterapija, reikšmingai dažniau pasireiškė dantų netekimas (p=0,026), pasunkėjęs išsižiojimas (p=0,048) ir blogas burnos kvapas (p=0,044), negu tiems, kuriems radioterapija nebuvo atlikta. Palyginus skirtingų gydymų poveikį burnos ertmės būklei ir gyvenimo kokybei išaiškėjo, kad OIDP indeksas priklauso nuo ligos stadijos – kuo vėliau nustatoma aukštesnė onkologinės ligos stadija, tuo jų individualus OIDP indeksas yra aukštesnis, t.y. gyvenimo kokybė, susijusi su burnos sveikata, yra labiau paveikta.
Interferoni so pomembni za komunikacijo med celicami, ki so vključene v obrambo našega imunskega sistema. V onkologiji jih predpisujemo pri zdravljenju različnih rakov, v predpisanih odmerkih. ...Najpomembnejšo vlogo imajo v adjuvantnem zdravljenju malignega melanoma pri velikih odmerkih z interferonom- -α2b tipa. Maligni melanom je v več kot 80 odstotkih ozdravljiva bolezen, če se kirurško odstranjuje v zgodnjih fazah. V primeru pozitivnih regionalnih bezgavk se v več kot polovici teh bolnikov razvije metastatska bolezen, ki je neozdravljiva. Pri bolnikih z večjo verjetnostjo ponovitve bolezni v stadijih IIB, IIC in III se tako priporoča adjuvantna terapija z visokim odmerkom interferona- α2b v Evropi, v stadiju IIIA z visokim tveganjem (velikost metastaze v regionalni bezgavki > 1 mm) in v stadijih IIIB in IIIC pa v ZDA priporočajo zdravljenje z visokim odmerkom anti-CTLA monoklonalnega protitelesa ipilimumaba. Neželeni učinki visokega odmerka interferona so obvladljivi z dobro edukacijo in s sodelovanjem bolnikov.
Bolesnici s malignim bolestima izloženi virusu SARS-CoV-2 mogu biti pod povišenim rizikom od razvoja teže kliničke slike COVID-19. To se prvenstveno odnosi na bolesnike koji su u aktivnom onkološkom ...liječenju i primaju kemoterapiju, radioterapiju ili druge oblike specifičnog liječenja. Prema dosadašnjim spoznajama, i sama dijagnoza maligne bolesti dovedena je u vezu s povećanim rizikom od razvoja težeg oblika i smrti od COVID-19. Nadalje, onkološki bolesnici mogu imati atipičnu prezentaciju bolesti, a s druge strane komplikacije liječenja mogu oponašati COVID-19, primjerice pneumonitis i febrilno stanje s neutropenijom. Štoviše, limfopenija koja je česta kod zaraze, može već biti prisutna kao posljedica kemoterapije. S obzirom na navedeno, kliničke aktivnosti prilagođene su uvjetima pandemije. Preporuke za liječnike i bolesnike uključuju smanjenje izloženosti bolesnika i medicinskog osoblja, korištenje telemedicine, odgodu ambulantnih pregleda koji nisu hitni te prilagodba intenziteta i načina aplikacije terapije kada je to dozvoljeno.
Tumorji hrbtenice so primarni in sekundarni. Hrbtenica je najpogostejše mesto, kjer odkrijemo kostne metastaze. Do kar 70 % bolnikov z neoplazmo razvije metastazo v hrbtenici. Do 10 % bolnikov z ...neoplazmo utrpi metastatsko kompresijo hrbtenjače. Metastaze so kar 20-krat pogostejša neoplazma hrbtenice kot primarna neoplazma. Zelo pogosto je metastaza v hrbtenici prvi znak bolezni. Klinična slika je pestra in obstajajo različni pristopi k zdravljenju, ki so se precej spremenili v zadnjih letih. Revolucionarni uspeh je zdravljenje z uporabo stereotaktične radioterapije. Zdravljenje metastaz v hrbtenici je zelo pomembno in kompleksno področje, v katerem se prekriva veliko medicinskih strok in zahteva široko znanje in hitro ukrepanje. Pravilno diagnosticiranje in zdravljenje je ključnega pomena za bolnikovo kakovost življenja. Če se ne ta bolezen ne prepozna in se nepravilno ali nepravočasno ukrepa, pa so posledice grozljive.
Integrativna onkologija je orientirana na bolnika in ob standardnem onkološkem zdravljenju, in vključuje z dokazi podprta različna komplementarna zdravljenja in tehnike za um in telo, naravna ...zdravila in modifikacijo življenskega stila bolnika.
Zagotovitev kakovosti v zdravstvu postaja pomembnejša dejavnost plačnikov in ponudnikov zdravstvenih storitev, prav tako mednarodne organizacije uspešno akreditacijo pogojujejo z izvajanjem programov ...nadzora kakovosti. Za analizo pomanjkljivosti v zagotavljanju storitev se uporabljajo kazalniki kakovosti, ki analizirajo strukture, procese in izide v zdravstvenem sistemu in s tem omogočijo načrtovanje in izvedbo izboljšav zdravstvenih storitev. V radioterapiji je tradicija nadzora kakovosti, ki se razvija vzporedno s tehnološkimi in metodološkimi spremembami na tem področju. Pri analizi izidov zdravljenja, ki so najbolj poveden kazalnik kakovosti onkoloških zdravstvenih storitev, se velikokrat srečujemo z nezanesljivostjo podatkov oz. zapletenim dostopom do njih, kar zmanjšuje ažurnost in verodostojnost rezultatov. Namen tega članka je pregled kazalnikov kakovosti v radioterapiji in onkologiji.
Zagotovitev kakovosti v zdravstvu postaja pomembnejša dejavnost plačnikov in ponudnikov zdravstvenih storitev, prav tako mednarodne organizacije uspešno akreditacijo pogojujejo z izvajanjem programov ...nadzora kakovosti. Za analizo pomanjkljivosti v zagotavljanju storitev se uporabljajo kazalniki kakovosti, ki analizirajo strukture, procese in izide v zdravstvenem sistemu in s tem omogočijo načrtovanje in izvedbo izboljšav zdravstvenih storitev. V radioterapiji je tradicija nadzora kakovosti, ki se razvija vzporedno s tehnološkimi in metodološkimi spremembami na tem področju. Pri analizi izidov zdravljenja, ki so najbolj poveden kazalnik kakovosti onkoloških zdravstvenih storitev, se velikokrat srečujemo z nezanesljivostjo podatkov oz. zapletenim dostopom do njih, kar zmanjšuje ažurnost in verodostojnost rezultatov. Namen tega članka je pregled kazalnikov kakovosti v radioterapiji in onkologiji.
Elektroterapija je upotreba električne energije u svrhu liječenja. U 19. stoljeću, zlatnom dobu elektroterapije, razvoj te discipline bio je dio povijesno-znanstvenog konteksta koji je ...karakterizirala afirmacija neurologije kao autonomne grane, da bi se naposljetku odvojila od psihijatrije. Nakon razdoblja ograničenoga znanstvenog interesa i razvoja, elektroterapija je u drugoj polovici 20. stoljeća doživjela preporod, a danas je uporaba elektroterapije istražena i prihvaćena u raznim područjima medicine, uključujući, ali ne ograničavajući se na rehabilitaciju, neurologiju, liječenje boli i onkologiju.
Od svoje prve primjene elektroterapija se pridružila neurologiji koja ju je koristila u dijagnostičke i terapijske svrhe. U Italiji je nekoliko znanstvenika provelo eksperimente na tu temu, a važan doprinos razvoju discipline dala je “napuljska škola elektroterapije”. Prije svega na poboljšanju su radili Francesco Vizioli (1834. – 1899.) i njegov učenik Francesco Paolo Sgobbo (1860. – 1936.). Unatoč tim premisama, međutim, ubrzo je došlo do nazadovanja elektroterapije kao autonomne znanosti. U međuvremenu se radiologija, koja je izvorno bila povezana s elektroterapijom, sve brže razvijala. Kada je Mario Bertolotti (1876. – 1957.), bivši profesor radiologije na Sveučilištu u Torinu i jedan od utemeljitelja talijanske radiologije, 1935. naslijedio Sgobboa, naziv (i disciplina) “elektroterapija” izbrisan je iz naziva nove katedre, kao i iz odjela koji je označen samo kao Radiologija. Radiodijagnostički uređaji i pribor te oprema za rendgensku terapiju zamijenili su brojne uređaje za elektroterapiju.
Ovaj članak fokusiran je na djelovanje „napuljske škole elektroterapije“ od kraja 19. do početka 20. stoljeća. Opisano je djelovanje vodećih osoba koje su dale najveći poticaj proučavanju i primjeni elektroterapije. Na kraju, ukratko su prikazani uređaji korišteni za elektroterapiju.
