Uvod: Lastnosti mentorja so za odnos med mentorjem, dijakom in študentom zdravstvene nege zelo pomembne. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere lastnosti mentorjev so pomembne z vidika dijakov in ...študentov zdravstvene nege, in obratno, katere lastnosti mentorirancev, tj. dijakov oz. študentov, so pomembne z vidika mentorjev. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. S spletnim anketnim vprašalnikom je bil anketiran 201 anketiranec, od tega 50 dijakov srednje zdravstvene šole (3. in 4. letnik), 97 študentov prve stopnje zdravstvene nege (2. in 3. letnik) ter 54 mentorjev v kliničnem okolju. Uporabljena je bila deskriptivna statistika, test hi-kvadrat ter metoda analize variance oz. analiza povprečij. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da mentorji menijo, da odnos med mentorirancem in mentorjem ni odvisen od mentorjeve starosti. Komunikacija je pomembna vsem trem skupinam anketirancev. Medsebojno spoštovanje je enako pomembno dijakom, študentom in mentorjem. Mentorjem je poleg dijakovega oz. študentovega spoštljivega odnosa najpomembnejše, da se dijak oz. študent zaveda svojih nalog in zadolžitev (x = 4,6). Najbolj zaželena lastnost mentorja je, da si vzame čas (x = 4,7) za dijaka oz. študenta ter da je organiziran in dostopen. Diskusija in zaključek: Med raziskovalnimi skupinami je opaziti razlike v dojemanju lastnosti in vrlin mentorjev. Vsem raziskovalnim skupinam je pomembna mentorjeva sposobnost komunikacije ter ustvarjanja kreativnega okolja.
Avtor se v svojem prispevku na podlagi opazovanja dogajanja na naših cestah sprašuje, ali imajo vozniki osebnostne lastnosti, na katerih temelji varnost in kultura v prometu. Dober voznik mora imeti ...senzorne lastnosti, ki mu omogočajo psihomotorično koordiniranje vozila, intelektualno-spoznavne lastnosti, ki so pomembne za reševanje problemov v novih in nepoznanih okoliščinah, in emocionalno-motivacijske lastnosti, ki določajo voznikovo zrelost. Avtor zagovarja stališče, da bi pri vzgoji in izobraževanju voznikov morali bolj poudarjati razvijanje teh lastnosti, ki so zelo pomembne za varno vožnjo in voznikovo vedenje v prometu, jim redlaga tudi nekaj učnih in vzgojnih oblik, s katerimi bi voznik pridobil potrebne osebnostne lastnosti. Avtor uvede pojem filozofije vožnje kot nujno potrebne vzgojne kategorije pri usposabljanju voznikov.