Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu Stemberger Flegar, Kaja
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2023, Volume:
25, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Materino mleko je običajno prva otrokova hrana, vendar dojenje zaradi različnih razlogov ni vedno možno. Že iz prazgodovine so tako izpričane posode, ki so verjetno služile za hranjenje otrok kot ...nadomestek dojenja. Iz rimskodobne Slovenije poznamo nekaj takih najdb, a doslej niso bile prepoznane kot posodice za dojenje. Značilne so po tankih stenah in dodatnem dulcu poleg ustja. Nalogo dojenja je lahko opravljala tudi dojilja, s čimer je povezanih več antičnih mitov, pa tudi posvetilni napisi in upodobitve dojilj v Petovioni. Razprave o prehrani dojenčkov in otrok najdemo tudi v delih antičnih piscev in zdravilcev.
Univerzitetni učbenik Deutsch als Fremdsprache im Kindesalter (slov. Nemščina kot tuji jezik v otroštvu) avtoric Andreje Retelj in Brigite Kosevski Puljić glede na trenutno politiko (ne)zaposlovanja ...diplomantov in diplomantk jezikovnih programov pedagoških smeri kot učiteljev in učiteljic tujih jezikov v prvi triadi osnovnega šolstva za matično fakulteto predstavlja pomemben prispevek k razvoju strateško pomembnega področja poučevanja tujih jezikov v zgodnjem in srednjem otroštvu. Delo pri tem presega okvire ciljne skupine študentov in študentk pedagoške smeri drugostopenjskega študijskega programa nemščina, saj s svojo vsebino prav tako naslavlja učitelje in učiteljice nemščine kot tujega jezika v šolski praksi; čeprav spisano v nemškem jeziku, pa je priporočljivo pregledno branje in vir praktičnih idej za izvedbo učnih ur tudi za (bodoče) učitelje in učiteljice drugih tujih jezikov.
The monograph introduces the concept of work, which is inherent in human being as is play. This concept of work can be understood simultaneously as a powerful means of socialisation and as a ...disciplining instrument. The author problematizes the dichotomy between play and work as a construct that emerged in the specific historical and geographical context of early industrialization. She introduces the educational value attributed to work and presents how this understanding of work has historically changed through different political and socio-economic circumstances. Drawing on ethnographic studies and theorising from the fields of psychology, sociology, cultural anthropology, and social anthropology, the author analyses why and how preschool children participate in everyday work at home and in kindergarten. The author draws connections between children's participation in work and children's sociality and intersubjectivity as core human capacities as social beings. Preschool children are included as research participants along with adults, and by presenting their perspectives, this volume demonstrates the complexity of social life from an early age.
Pacienti po zdravljenju raka v otroštvu so glede samomorilnosti izrazito občutljiva skupina. Pri njih sta povišana tako razmišljanje o samomoru kot tudi dejanski samomor. V slovenskem prostoru sicer ...ne beležimo povišane stopnje samomora pri tej skupini pacientov. Od 1.647 pacientov, ki so bili v otroštvu zdravljeni za rakom, so zaradi samomora umrli trije. V pričujočem članku so predstavljeni vsi trije pacienti, ki so storili samomor. Iz podatkov, ki so nam na voljo, smo sklepali na sorodnosti in različnosti, ki so botrovale razvoju samomorilnosti pri vsakem od njih. Ugotovimo lahko, da je bilo kljub razlikam v poteku in zdravljenju bolezni skupno vsem trem pacientom to, da niso bili deležni polne strokovne psihološke pomoči, ki naj bi bila namenjena pacientom po zdravljenju raka v otroštvu. Razvoj dobre strokovne mreže na tem področju bi lahko omogočil vključitev večjega števila pacientov, da bi lahko spregovorili o svojih psihičnih težavah. S tem bi lahko pomembno prispevali k preprečevanju samomora pri tej ranljivi skupini pacientov.
Glede na srednji vek zasledimo v starejši slovenski književnosti v Trubarjevih knjigah kakovosten napredek v pojmovanju otroka in otroštva. Prispevek prinaša pregled te tematike.
Na fotografiji sem stara 7 mesecev. Fotografija je bila posneta na Čečovju, v stolpnici št. 7, kjer je od leta 1959 do 1969 bil moj dom. Seveda se ne spominjam kdo je fotografiral, niti zakaj. ...Predvidevam, da me je na fotografiji ovekovečil moj oče. Je pa izbral zanimiv motiv, mene, očitno pri preoblačenju oz. previjanju. To fotografijo, povečano in v okvirju, hranim še danes.
Z Marjanom, štiri leta in pol starejšim bratom, sva se v otroštvu pogostokrat odpravila na celjsko železniško postajo. Starša sta bila zelo zaposlena in zato sta me pogosto zaupala v varstvo ...starejšemu bratu, ki pa je ob tem, ko se je igral s prijatelji, tudi kdaj pa kdaj pozabil name. A nepozabni so spomini na najina skupna čakanja na železniški postaji, kdaj bo mimo prisopihala lokomotiva z najinim atijem. Kot uslužbenec Jugoslovanskih železnic je bil strojevodja na parni lokomotivi. In tako sva mu, kadar je peljal mimo svojo »parnjačo«,, pomahala v pozdrav. Vrnil nam ga je s piskom lokomotivine piščali. In bila sva zelo ponosna na najinega atija, ker ima svoj vlak. V jeseni življenja se je kot ponosen železničar pogosto vračal čas, ki ga je preživel kot strojevodja in o tem pripovedoval svojim vnukom.
V svojem drugem letu sem še vedno precej boječe gledal po svetu in domači vasi. Zadaj levo stoji Krašovčeva hiša, za njo Zagoričnik-Šegatova (mlekarna), kjer smo otroci po končani II. svetovni vojni ...dobivali iz UNRRA paketov mleko v prahu, ki so ga v mlekarni uporabili za pripravo kakava. Nasproti stoji hiša preparatorja Kumra in pred gostilno Skalna klet stoji hiša, v kateri je po vojni stanovala družina Cigelšek. Za hišo je vidna streha navedene gostilne, katere lastnika sta bila Andrej in Jožefa Ušaj. Slednja je umrla kot takrat najstarejša Celjanka stara 107 let. Gostilna je bila zgrajena v čudovitem primorskem slogu, med II. svetovno vojno pa je nudila vaškim prebivalcem v njihovi kleti zatočišče med zavezniškim bombardiranjem Celja. Danes je ta stavba žal podrtija. Prispeval: Rudi Škedelj
PDF
