Analizirali smo letne in sezonske količine ter trende za 12 meteoroloških postaj v panonskem in obpanonskem delu Srbije za obdobje 1949–2010. Rezultati kažejo trend zmanjševanja padavin pozimi in ...spomladi ter trend porasta poleti in jeseni. Časovne serije letnih količin padavin kažejo porast padavin na večini preučevanih postaj in so posledica bolj namočenih let ter ekstremnih padavinskih dogodkov v zadnjih 15 letih. V preučevanem obdobju je bilo tudi 10 let z močno in ekstremno sušo s tendenco pojavljanja v več zaporednih letih. Dobro sliko o razporeditvi padavin je dala tudi metoda razvrščanja v skupine (cluster analiza).
V prispevku analiziramo padavinski dogodek v noči s 25. na 26. marec 2016 ob prehodu hladne fronte. Analiza temperaturnih razmer na proučevanem območju (dolina Planice in Peč) pokaže, da v času ...padavin v višinah pod 2500 m ni bilo hladne advekcije. Podatki kažejo celo rahel porast temperature. Vendar pa so v času najmočnejših padavin temperature na naših temperaturnih postajah padle blizu ledišča in za kratek čas je bil nad Planico oblikovan izotermni profil, tako da je za nekaj ur snežna meja dosegla dolinsko dno. Podatki tudi kažejo, da je v času najmočnejših padavin in ohlajevanja nastopilo skoraj brezvetrje, kar kaže na to, da sta dolinska atmosfera in atmosfera nad njo v smislu advekcije in posledično temperaturnih sprememb v času znižane meje sneženja povsem ločeni.
Za 18 meteoroloških postaj na širšem območju Triglavskega narodnega parka smo za obdobje 1961-2009 analizirali letne višine padavin, število dni z dnevno višino padavin nad 5, 10, 20, 50, 100 in 150 ...mm ter število dvodnevnih nalivov z višino padavin nad 50, 100 in 150 mm. Za snežno odejo smo analizirali število dni po letnih časih in za snežno sezono ter trende v številu dni s snežno odejo. Največ padavin je imela v letnem povprečju Žaga pri Bovcu (2972 mm), najmanj Rateče (1532 mm). Medletna variabilnost višine padavin je na vseh postajah velika, v izrazito mokrih letih je višina padavin več kot dvakratna višina tiste v najbolj sušnih letih. Povprečne letne višine padavin, izračunane za dekade, se statistično značilno razlikujejo. Na večini postaj je bila najbolj mokra dekada 1961-1969, najbolj sušni dekadi pa 1980-1989 in 2000-2009. Na vseh postajah se pojavljajo močni enodnevni in dvodnevni nalivi, variabilnost števila izjemnih padavinskih dogodkov se povečuje z višino padavin. Največje število dni z višino padavin >5 mm ima Vogel (90), >10 mm in >20 mm Kneške Ravne (69 oz. 44). Dvodnevnih nalivov >50, >100 in >150 mm je največ na Žagi, najmanj pa v Ratečah. Na vseh postajah lahko vsako leto pričakujemo vsaj en dan, ko višina padavin presega 150 mm. Dolžina snežne sezone se v zadnjih letih zmanjšuje. Trend v številu dni s snežno odejo je na vseh postajah negativen. Velikost statistično značilnih sprememb je od -4,3 dni/10 let na Žagi do -14,9 dni/10 let v Stari Fužini.
Meteorološko sušo pogosto označimo s sušnimi indeksi, ki so preprosti za uporabo, hkrati pa absorbirajo ogromne količine podatkov o količini padavin, temperaturi, vodnemu režimu v tleh, . Za študijo ...meteorološke suše v Sloveniji smo uporabili dva tovrstna indeksa: standardiziran padavinski indeks - SPI ter Palmerjev indeks sušnosti - PDSI. SPI lahko izračunamo na različnih časovnih skalah, zaradi česar lahko bolje opredelimo začetek, trajanje ter intenziteto suše. Prilagodljiva časovna skala pri SPI nam lahko pomaga nadzirati sušo tudi v kmetijstvu in hidrološkem sistemu. Primerjava obeh indeksov na primeru izračuna za Ljubljano nam je pokazala, da se PDSI najbolje ujema z SPI na devet- ter dvanajst-mesečni časovni skali. Oba indeksa kažeta, da je bilo v Ljubljani po letu 1900 najbolj sušno leto 1946. S pomočjo SPI smo ugotovili tudi statistično značilno ( =0,05) upadanje količine poletnih padavin v Ljubljani, Murski Soboti ter Biljah v obdobju 1971 - 2006 (postaje se nahajajo na klimatsko različnih območjih v Sloveniji). Analiza meteorološke suše v letu 2003 nam je pokazala, da je bil v vegetacijskem obdobju ekstremen primankljaj padavin prisoten na širšem območju Slovenije z izjemo skrajnega severozahodnega dela, kjer je bila količina padavin nadpovprečna. Leto 2003 je bilo pri nas eno izmed najbolj sušnih po letu 1950.
Kontinuirano podizanje svijesti o problematici klimatskih promjena doprinosi boljem razumijevanju iste, ali nailazi na vrlo malu ili nikakvu primjenu aktivnosti za reduciranje posljedica u praksi. ...Stoga je važno prikupljati podatke, vršiti analize i istraživanja u cilju poboljšanja postojeće situacije. U radu se daje pregled dosadašnjeg stanja uzrokovanog klimatskim promjenama s fokusom na vodne resurse u Bosni i Hercegovini, moguće posljedice u budućnosti i mjere koje se preporučuje primijeniti kao sredstvo za minimiziranje negativnih posljedica.
Kmetijstvo je v veliki meri odvisno od vremena oz. od podnebnih razmer. Kmetijstvo ima ob vse izrazitejših podnebnih spremembah pomembno vlogo pri njihovem blaženju, hkrati pa se mora nanje tudi ...prilagajati. Za razvoj strategij prilagajanja je potrebno poznavanje vzorcev spreminjanja različnih agro-meteoroloških kazalcev, zato je namen tega prispevka ovrednotiti spremembe ključnih agro-meteoroloških spremenljivk nad območjem Slovenije. Obravnavali smo spremembe temperatur, števila hladnih, toplih ter vročih dni, evapotranspiracije, količine padavin in drugih izvedenih spremenljivk. Za izračun sprememb smo niz meteoroloških podatkov razdelili v izhodiščno obdobje (1961 - 1990) ter primerjalno obdobje (1991 - 2007), za izračun trendov pa smo uporabili kar celoten niz meteoroloških podatkov med leti 1961 ter 2007. Povprečna letna temperatura zraka se je v primerjalnem obdobju povečala med 0,7 °C ter 1,4 °C, izrazit pa je tudi dvig povprečne maksimalne temperature zraka. Izrazito je tudi povečanje števila vročih dni ter zmanjšanje števila hladnih dni. Pri padavinah so opazne spremembe izrazito sezonsko ter regionalno pogojene; tako se je količina padavin zmanjšala pozimi, jeseni pa povečala. Izrazito pozitiven trend je razviden pri poletni evapotranspiraciji, pri čemer so vrednosti trenda najvišje julija (na Goriški ter Obalno-kraški regiji celo 30 mm/10 let).
Za oblikovanje strategij prilagoditev predvidenim podnebnim spremembam potrebujemo scenarije bodočega podnebja v regionalni skali. Lokalne podnebne razmere so običajno v veliki meri odvisne od ...procesov, ki potekajo v manjši skali, kot je prostorska ločljivost globalnih modelov splošne cirkulacije (MSC), ki so orodje za proučevanje odziva podnebnega sistema na spremembe sestave ozračja. V delu so zato prikazani načini, kako premostimo prepad med obsežno prostorsko in regionalno skalo, kar imenujemo tudi empirično zmanjševanje skale. Pri tem smo za povezavo podnebnih spremenljivk v regionalni oziroma lokalni skali s podnebnimi spremenljivkami v obsežni skali uporabili različne matematične modele. Modele, ki temeljijo na izmerjenih vrednostih v preteklosti, smo uporabili za projeciranje rezultatov simulacij štirih MSC. Pri tem predpostavimo, da bo v spremenjenih podnebnih razmerah matematični opis odvisnosti med lokalno podnebno spremenljivko in podnebno spremenljivko v globalni skali še vedno veljaven. V obdobju 2001 do 2030 se bodo v Sloveniji temperature zraka povečale za 0.5°C do 2.5°C, v obdobju 2031 do 2060 za 1°C do 3.5°C in v obdobju 2061 do 2090 za 1.5°C do 6,5°C. Več težav je z empiričnimi modeli za ocenjevanje letne količine padavin, saj je kakovost modelov zadovoljiva le za mesece hladne polovice leta.
Globalno ogrevanje našega planeta postaja fizikalno izmerjeno dejstvo. Mnenje klimatologov je, da se bodo spremembe podnebja nadaljevale še bolj izrazito, saj bo prišlo do sprememb v celotnem ...klimatskem sistemu, ki ga sestavljajo poleg atmosfere še hidrosfera, kriosfera, biosfera in njihove interakcije. Spremenjene temperaturne razmere in razporeditev padavin, kakor tudi spremembe drugih meteoroloških spremenljivk, bodo vplivale na vsa področja človekovega delovanja. Kmetijstvo je kompleksno odvisno od vremenskih in klimatskih danosti in je v zvezi s podnebnimi spremembami močno ranljivo. Podnebne spremembe bodo lahko pozitivno ali negativno vplivale tako na rastlinsko kot živinorejsko pridelavo. Najbolj je kmetijstvo ranljivo zaradi ekstremnega vremena, kamor štejemo zlasti suše, poplave, neurja s točo, pa tudi nizke temperature s pozebami ter vročinske valove. Pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov se bo povečala, regionalno pa se bo ob zvišani temperaturi zraka različno spreminjal padavinski režim. Ker bodo med učinki podnebnih sprememb na kmetijstvo prevladovali negativni, je nujno, da se kmetijstvo čimprej začne prilagajati napovedanim podnebnim spremembam. Prilagoditve pa so povezane ne le z odločitvami in ukrepi posameznega kmeta, temveč tudi s kmetijsko politiko, tržnimi mehanizmi ter razvojnimi in tehnološkimi raziskavami.
Tritium (3H), a radioactive isotope of hydrogen, which reached in the nature
in the sixties, by nuclear explosions and nuclear industries, increased the
natural abundance of this radionuclide in the ...atmosphere and in the water
from the environment. The reason for studying the tritium content in natural
waters is a risk of water pollution by this radionuclide. Precipitation is
the main route for the elimination of tritium from the atmosphere, whether it
is natural origin or made artificially. Tritium enters in the surface water
by precipitation. Environmental monitoring of tritium began, in a systematic
way, in 1976 in the Institute of Nuclear Sciences "Vinča" in Belgrade, with
sampling and measurements of precipitation and surface waters. Because of the
existence of the heavy research reactors in the Institute as potential
emitters of tritium, it is necessary to monitor the distribution of tritium
in precipitation in the Institute, as well as at the other reference
meteorological stations (Zeleno Brdo and Usek). Due to possible contamination
of the Sava and Danube rivers by tritium because of a number of nuclear power
plants on the banks of the river upstream, it is important to examine its
contents, particularly since Belgrade is supplied with drinking water from
the Sava and Danube. Investigation of tritium in the creek Mlaka, which
starts within the Institute Vinča is significant to detect any unsuspected
change in local discharge, because it flows along the heavy reactor boundary
in the Institute into the Danube River (Vinča), across the river Bolečice. In
all samples of natural water that have been analyzed in this PhD thesis,
distribution of tritium concentration was followed for the long-term time
period (1985 - 2009). Given the fact that the concentration of tritium in
natural water is low (0,6 Bq l-1 - 1,19 Bq l-1), all samples were
electrolytically enriched in order to increase the concentration and, as
such, were measured by liquid scintillation detector LKB Wallac 1219
RackBeta. The parameters that define the process of electrolysis, the
separation factor, enrichment parameter and enrichment factor were
determined. The seasonal variations of 3H could also be analyzed by seasonal
indices. Monthly and quarterly seasonal indices were calculated and they
indicate the occurrence of the maximum and minimum values of tritium
concentration in the season. Based on the amount of precipitation and the
concentration of tritium at the examined meteorological stations, one can
predict the tritium deposition to the earth's surface. Since the water
samples were taken at different locations, determining linear correlation
coefficients (r), a direct linear relationship was shown, i.e. the trends
change in tritium concentration with time were the same. Symmetrical index as
a mathematical parameter is applied the first time in this paper to identify
the value of tritium concentrations in precipitation and surface waters at
different locations. It has been shown that the symmetrical index is a good
parameter which could describe the changes in the value of tritium
concentrations over time and it does not take into account the physical
parameters which influence on these changes. The obtained results for the
concentration of tritium in the Danube and Sava rivers were used to assess
the health risk and to calculate the annual effective dose due to tritium
intake by ingestion.
Tritijum (3H), radioaktivni izotop vodonika, koji je dospeo u prirodu 60-tih
godina veštačkim putem iz nuklearnih eksplozija i nuklearne industrije,
povećao je prirodni sadržaj ovog radionuklida u atmosferi i u vodama iz
životne sredine. Opasnost od zagađenja voda i potreba da se kontroliše stepen
tog zagađenja bio je i danas je sve više jedan od najvećih razloga
proučavanja količine i načina dolaženja 3H u vode. Padavine predstavljaju
glavni put za eliminaciju tritijuma iz atmosfere, bilo da je stvoren
prirodnim ili veštačkim putem. Putem padavina, tritijum dospeva u površinske
vode. U Beogradu se, u Institutu za nuklearne nauke Vinča, od 1976. god. vrši
ispitivanje sadržaja tritijuma u sakupljenim uzorcima padavina i površinskih
voda. Zbog postojanja teškovodnih istraživačkih reaktora u Institutu za
nuklearne nauke "Vinča" kao potencijalnih emitera tritijuma, potrebno je
pratiti distribuciju tritijuma u padavinama u samom Institiutu, a takođe i na
drugim referentnim meteorološkim stanicama (Zeleno Brdo i Usek). Usled moguće
kontaminacije reka Save i Dunava tritijumom zbog niza nuklearnih elektrana na
uzvodnim obalama ovih reka, važno je ispitivati njegov sadržaj, naročito zbog
toga što se Beograd snabdeva vodom za piće iz Save i Dunava. Ispitivanje
sadržaja tritijuma u potoku Mlaka, koji izvire u krugu Instituta Vinča je
značajno, jer se potok uliva u Dunav (u Vinči), preko reke Bolečice. Potok
protiče pored istraživačkog reaktora u Institutu Vinča, tako da može doći do
kontaminacije Dunava. U svim uzorcima voda koji su analizirani u ovoj
doktorskoj disertaciji, praćena je vremenska promena koncentracije tritijuma
u dugom vremenskom intervalu od 1985 - 2009. godine. S obzirom na činjenicu
da se srednja koncentracija tritijuma u padavinama i u površinskim vodama na
severnoj hemisferi kreće se od 0,6 Bq l-1 do 1,19 Bq l-1, svi uzorci su
elektrolitički obogaćeni u cilju povećanja koncentracije i kao takvi su
mereni na tečnom scintilacionom detektoru LKB Wallac 1219 RackBeta. Određeni
su parametri koji definišu sam proces elektrolize, separacioni faktor,
parametar obogaćenja i faktor obogaćenja. Izračunati su mesečni i kvartalni
sezonski indeksi koji ukazuju na pojavu maksimalnih i minimalnih vrednosti
koncentracije tritijuma u godišnjim dobima. Poznavanjem količine padavina i
vrednosti koncentracija tritijuma na ispitivanim meteorološkim stanicama,
može se predvideti depozicija tritijuma na zemljinu površinu. S obzirom na
činjenicu da se uzorci voda u kojima se ispituje sadržaj tritijuma uzorkovani
na različitim lokacijama, određivanjem linearnih koeficijenata korelacije
(r), pokazana je direktna linearna povezanost, odnosno da su trendovi promene
vrednosti koncentracije tritijuma sa vremenom isti. Indeks simetrije kao
matematički parametar je primenjen prvi put u ovom radu da utvrdi veličine
koncentracije tritijuma u padavinama i površinskim vodama na različitim
lokacijama. Dokazano je da je indeks simetrije dobar parametar koji može da
opiše promene u vrednosti koncentracije tritijuma tokom vremena i da ne uzima
u obzir fizičke parametre koji utiču na ove promene. Dobijeni rezultati za
koncentraciju tritijuma u Savi i Dunavu upotrebljeni su za procenu faktora
radijacionog rizika tj. za računanje godišnje efektivne doze usled unosa
tritijuma ingestijom.
The water resource community in the United Arab Emirates (UAE) has had a growing concern about the sustainability of its fresh groundwater resources over longer than the last two decades. In order to ...enhance precipitation the concept of cloud-seeding is to seed with appropriate cloud condensation nuclei (CCN) or ice nuclei (IN) to either make precipitation develop or more efficiently. A major effort during realization of this research was the development of an infrastructure: a networks of radars and automatic weather stations, an instrumented aircraft with trace gas, aerosol and cloud microphysical instrumentation to determine the background aerosol characteristics of the region and their influence on cloud and precipitation processes. A significant part was intensive collection of observational data including aircraft, radar, surface measurements and satellite. Measurements of CCN showed that background levels were enhanced due to local pollution sources in the region, which resulted in higher cloud droplet concentrations in clouds, making them more continental in nature. The polluted background particles generally work to suppress precipitation development. When desert dust exists in conjunction with sulfates, the dust particles become coated with sulfate, making them more active as cloud condensation nuclei. When the general weather conditions where not favorable for development of strong convection the convective clouds are developed, mainly inland, along the coast line and some on the western slopes of Oman mountain. The most favorable local conditions for cloud development occur on the sunlight side of Oman mountain. Cb clouds also develop on the front side of the sea-breeze circulation. The sea-breeze circulation was the trigger mechanism for many Cb clouds. The accumulated precipitation of convective clouds are obtained by using two methods of measurements, with rain gauges and by radars. The high discrepancies in the precipitation amount are found because the precipitation data taken from rain gauge network is poorly depicted due to the limited resolution and that the radar measurements highly overestimate the rain gauge data due to evaporation of precipitation from the level of radar measurement to the ground. The results of analysis of precipitation from two methodology of measurement give sufficient confidence to conclude that both, rain gauge and radar data are needed for better reproduction of the areal accumulated convective precipitation over a small area during convective precipitation events.
Snadbevanje vodom u Ujedinjenim Arapskim Emiratima postaje vrlo veliki problem duže od dve decenije. Da bi se delimično ublažila nestašica preduzete su mere da se izuči da li postoje prirodni uslovi da se povećavaju padavine zasejavanjem oblaka sa kondenzacionim i ledenim jezgrima. Tokom realizacije ovog istraživanja posebna pažnja je posvećena razvoju infrastrukture, naročito mreže radara, mreže automatskih meteoroloških stanica, opremanju aviona sa instrumentima za merenje gasova, aerosola i mikrofizičkih karakteristika oblaka i padavina. Značajan deo posla je bilo intenzivno prikupljanje podataka dobijenih letilicama, radarima, površinskim merenjima i i satelitima. Merenja kondenzacionih čestica su pokazala da je osnovni nivo sadržaja povećan zbog lokalnih izvora zagañenja u regionu, što je rezultiralo većim koncentracijama oblačnih kapljica, što ih čini više kontinentalninim. Kada postoji pustinjska prašina (koja je neaktivna za kondenzaciju) i sulfati iz izvora zagañenja, tada se čestice peska oblažu sa slojem sulfata, tako da postaju aktivne čestice kondenzacije. Ovo je posebno važno u regionu UAE u kojem postoje oba izvora, koji imaju uticaj na procese stvaranja oblaka i padavina. Kada opšti vremenski uslovi nisu povoljni za razvoj jake konvekcije, konvektivni oblaci se razvijaju uglavnom u unutrašnjosti, duž obale, a neki na zapadnim padinama Omanskih planina. Najpovoljniji uslovi za lokalni razvoj oblaka su na zapadnoj strani Omanskih planina. Cb oblaci se takoñe razvijaju na prednjoj strani fronta cirkulacije more-kopno. Ova cirkulacija je bila okidač za razvoj mnogih Cb oblaka. Ove oluje se premeštaju u unutrašnjost u pravcu u kome se proširuje cirkulacija more-kopno. Akumulirane padavina iz konvektivnih oblaka su dobijene korišćenjem dva metoda merenja, sa kišomerima i radarima. Uočavaju se velike razlike u količini padavina. One nastaju zbog toga što padavine uzete iz mreže kišomernih stanica daju lošu sliku zbog ograničenog broja mernih mesta, i što radarska merenja mnogo precenjuju količine padavina usled isparavanja padavina od nivoa radarskog merenja do tla. Rezultati analize padavina dobijenih sa dve metodologije merenja omogućili su da se zaključi da su obe vrste podataka potrebne za što bolje saznanje o stvarno akumuliranim padavinama na tlu. Ovo je naročito potrebno za različite klimatološke i hidrološke analize i prognoze, kao i za aktivnosti vezane za veštačko povećanje padavina.
PDF
