Seminar sta organizirala Oddelek za poljsko filologijo in aplikativno jezikoslovje, Oddelek za zgodovino in mednarodne odnose ter Oddelek za druzbene vede in var- nost, kar kaze, da tema ni bila ...razumljena samo kot zgodovinski pojav, ampak bolj kot aktualno vprasanje mednarodne politike in politologije. Iz cele vrste referatov, ki so jih med drugimi pripravili Zofia Chyra-Rolicz, Iskra Curkina (Ruska akade- mija znanosti), Stanislaw Wiech, Borche Nikolov (Makedonija), Danuta Szymonik, Roman Mnich, Ljudmila Mnich, Malgorzata Ocytko, Henryk Sloczyñski, Lucyna Wisniewska-Rutkowska, Tomasz Derlatka (Leipzig), pa tudi avtor pricujocega poro- cila, je bilo razvidno, da je dvoumen predvsem sam pojem »panslavizem«.
Besedilo se osredotoča na medbesedilne povezave med opusoma slovaškega panslavistaJana Kollárja in slovensko-hrvaškega ilirca Stanka Vraza, posebej na večplasten vpliv Kollárjeve pesnitve Slávy dcera ...na Vrazovo prvo zbirko v ilirščini Djulabije. Orisane so Vrazove globinske povezave s češko kulturo, ki jo je med vsemi slovanskimi najbolj cenil in jo razumel kot osrednjo v slovanskih preporodih. V nadaljevanju besedilo strnjeno poudari tiste elemente opusa Jana Kollárja, ki so navdihnili Vraza, nazadnje pa se posveti obema deloma, od katerih je prvo že samo kompleksen primer medbesedilnosti.
For a century and half, the life and work of the Slovenian–Croatian poet Stanko Vraz (1810–1851) has aroused mutually irreconcilable interpretations in Slovenian literary history and Slovenian ...public. These ambiguous receptions usually ranged between praising Vraz as a visionary Styrian poet and dismissing him as a “national renegade.” On one side, the Slovenian reception of Vraz centered on his decision to abandon writing in Slovenian and to embrace Shtokavian Croatian. On the other side, Vraz was an internationally acclaimed Illyrian poet and romantic Pan-Slav that almost single-handedly kindled the flame for the Slovenian national rebirth in pre-March Lower Styria. Moreover, Slovenian literary historiography adds to his ambiguous status by treating him as a unique and often tragic figure. Despite his mythicized role, Stanko Vraz in nacionalizem (Stanko Vraz and Nationalism) depicts Vraz from another angle—as a symptom of these processes rather than as their main protagonist. To achieve this task, the book offers a new contextualization of Vraz’s practice and provides a new look at the Slovenian posthumous reception of the poet.
Članek obravnava ideje slovenskega filologa in kulturnega delavca Antona Bezenška (1854-1915) o duhovnem in jezikovnem zbliževanju južnih Slovanov. V reviji Jugoslavjanski stenograf, ki jo je izdajal ...v štirih slovanskih jezikih najprej v letih 1876-1878. v Zagrebu in potem 1880-1896 v Bolgariji, se avtor zavzema za doseganje enotnosti v pisni praksi Slovenscev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov preko uvajanja skupne južnoslovanske stenografije. Zaradi popolnejšega poznavanja in obvladovanja južnoslovanskih jezikov A. Bezenšek uporablja določene strategije za formiranje visoke ravni jezikovne kompetence bralca, ki temeljijo ne na tradicionalnem opisu slovničnih struktur, temveč na leksični vezljivosti v živi jezikovni rabi. V njegovih publikacijah pridejo do izraza predstave o ustvarjanju potencialnega nadetničnega pomožnega jezika, katerega norme naj bi nastale po analogiji z živimi jeziki preko sinteze njihovih podobnih značilnosti.