Intervju s književnikom v množičnem tisku je eden od načinov interakcije med literarnim in novinarskim poljem. Je oblika opazovanja družbe, kar je naloga novinarskega polja kot kulturnega posrednika, ...hkrati pa prevzema tudi vlogo nomoteta, tistega, ki simbolno zaznamuje dejavnosti v literarnem polju. Pogovor med književnikom in novinarjem je tako zanimiv po vsebinski plati, obenem pa lahko opazujemo, kdaj se takšen intervju pojavi, kakšni so povodi za objavo, kdo je izbran za sogovornika in kako je predstavljen. Pričujoča razprava temelji predvsem na teoriji literarnega polja sociologa Pierra Bourdieuja, v povezavi s sociologijo medijev pa jim sledi empirična raziskava o intervjujih v letu 2005. Pregled časopisnih intervjujev s slovenskimi književniki je nastal z izborom člankov iz treh osrednjih slovenskih dnevnikov, Dela, Dnevnika in Večera.
Drama Dialogi Primoža Kozaka razgrinja s zialogi štirih intelektualcev štiri nasprotujoče si modele bivanja posameznika v porevolucijskem svetu. Folozofska in etiška izhodišča za dramo so podana ...deloma v Kozakovi esejistiki, predvsem pa v doslej neupoštevanih virih (pripovedni spisi, večinoma objavljeni šele 2005: rokopisni zapiski).
Through the analysis of the Old Russian mentality in the seventeenth century, the monograph (‘“The Life of Archpriest Avvakum” : Russian Tradition Put to the Test’) sheds light on the problem and ...cultural-historical specificity of the phenomenon of the so-called Old Russian literature. Linguistic complexities (prohibitions, rules) point to deep-rooted norms that prescribed the Old Russian way of governing, the ecclesiastical system and the relationship between dealing with the existing knowledge and Christian tradition.
Razprava obravnava kratko pripovedništvo v triletju 1922-1924, in sicer tisti del, ki je vezan na pripovednike, rojene v 70., 80. in 90. letih. Večina teh pripovednikov je bolj ali manj ostajala pri ...tradicionalni predstavi, kakšna naj bo kratka pripoved po modelski plati, manjše število med njimi je iskalo tudi drugačne možnosti, npr., F. Bevk, A. Cerkvenik, A. Čebokli, I. Dornik, M. Fabjančič, A. Podbevšek, I. Pregelj idr.
Razprava s sistemskoteoretičnega vidika obravnava prizadevanja Ivana Cankarja za uveljavitev novega modela slovenskega literarnega proizvajalca, ki ga avtor poimenuje pisatelj-umetnik, in za njegovo ...profesionalizacijo. Umetniški model je ostal odločilen za (samo)razumevanje avtorjev slovenske literature vse do danes, učinkoval pa je tudi na specifično razumevanje vloge literarnih posrednikov pri nas.
Razprava predstavi protislovni odnos A. I. Solženicina do A. P. Čehova in njegovega dela, kot je izražen v dveh zapisih Solženicina iz leta 1998. Pozornost je posvečena predvsem tistim vidikom, ki ...ponazarjajo razliko med dvema tipoma ruskih pisateljev - med pisateljem, ki zahteva, da je ustvarjalec kot nosilec visokih vrednot prerok in učitelj ljudstva in naroda (A. I. Solženicin), in pisateljem, ki te "vzvišenosti" ne potrebuje in osvobaja literaturo od zahteve, da bi ta za svoj obstoj potrebovala neka posebna socialna, moralna ali religiozna opravičila (A. P. Čehov).
PDF