Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individualno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem ...posameznika, moramo dobro poznati terminologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo.
Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo klinične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov.
Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo.
Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo.
Pri hematoloških bolnikih obstaja veliko tveganje za razvoj podhranjenosti in s prehranjenostjo povezanih motenj (sarkopenija, krhkost). Prevalenca podhranjenosti se giblje med 30 % in 50 %. ...Zmanjšani vnos hrane, malabsorpcija hranil ter presnovne spremembe vodijo v slabše prehransko stanje oz. v podhranjenost bolnika, kar poveča tveganje za zaplete, okužbe, podaljša čas hospitalizacije, poveča stroške zdravljenja ter vpliva na slabše delovanje vseh organskih sistemov v telesu, slabšo kakovost življenja in slabši izid zdravljenja. Tega smo se vse bolj začeli zavedati na Kliničnem oddelku za hematologijo (KOH), UKC Ljubljana, kjer smo leta 2020 pričeli izvajati sofinancirani triletni program »Implementacija klinične poti prehranske podpore na terciarni ravni«, ki smo ga odobrili na javnem razpisu Ministrstva za zdravje (MZ). Z zaposlitvijo kliničnega dietetika na oddelku smo uvedli redno prehransko obravnavo bolnikov in oblikovati dokument klinične poti prehranske podpore. Klinični dietetik v obdobju od maja 2020 do junija 2022 opravil 1.593 individualnih prehranskih obravnav, od tega 377 prvih pregledov in 1.216 kontrolnih pregledov. Začeli smo tudi ambulantno obravnavo in izvedli 16 pregledov. Ob vsakem bolnišničnem zdravljenju bi bolnik moral imeti možnost zgodnjega prepoznavanja prehranske ogroženosti in dostopnost do zgodnjih prehranskih ukrepov, saj gre za ključne postopke preprečevanja velikih izgub puste mišične mase, za ohranjanje sposobnosti bolnika za izvajanje vsakodnevnih aktivnosti in za ohranjanje kakovosti življenja. Pomembno je, da je klinična pot prehranske obravnave dobro vpeljana in se izvaja na vseh oddelkih, saj le tako bolnikom lahko zagotovimo standardizirano, pravočasno, individualno prilagojeno ter multidisciplinarno obravnavo.
Uvod: Napredovala stopnja demence je terminalna stopnja v kliničnem poteku demence, za katero sta poleg kognitivnih, telesnih, vedenjskih in psiholoških okvar značilna izguba samostojnosti pri ...izvajanju osnovnih dnevnih opravil ter visoko tveganje za podhranjenost. Namen raziskave je predstaviti pristope za zagotavljanje optimalne prehranjenosti pri osebah z napredovalo stopnjo demence v institucionalni oskrbi. Metode: Narejen je bil integrativni pregled literature, objavljene med letoma 2014 in 2019. Za identifikacijo relevantne literature smo uporabili iskalni niz dementia OR alzheimers OR cognitive impairment OR memory loss AND feeding OR eating OR nutrition, pregledani sta bili podatkovni bazi CINAHL in MEDLINE. V končno analizo je bilo vključenih 19 člankov. Rezultati: Izsledki pregleda literature so bili razporejeni v štiri kategorije: (1) spodbujanje samostojnosti pri hranjenju, (2) uporaba prilagojene prehrane, (3) obvladovanje motenj požiranja in (4) na posameznika usmerjena oskrba. Diskusija in zaključek: Pristopi pri zagotavljanju kakovosti življenja oseb z napredovalo stopnjo demence so usmerjeni k spodbujanju samostojnosti pri hranjenju. Slednje se lahko dosega z intervencijami na področju obvladovanja upada umskih in telesnih sposobnosti, motenj požiranja, z zagotavljanjem prehranskega vnosa per os ter izvajanjem oskrbe, usmerjene k posamezniku.
The aim of the study was to determine the ability of ferritin, haemoglobin, albumin and total cholesterol to identify nutritional risk and malnutrition among elderly primary care patients.
The ...cross-sectional study included 446 elderly adults over 65 years of age from four areas of Bosnia and Herzegovina. In addition to anthropometric, functional, cognitive and biochemical indicators, nutritional status was evaluated using 24-hour recall of meals, the Mini Nutritional Assessment (MNA), and Seniors in the Community: Risk Evaluation for Eating and Nutrition, Version II (SCREEN II).
Malnourished/at-risk study respondents had lower mean levels of haemoglobin (P=0.001) and total cholesterol (P<0.001), compared to those with normal nutritional status. Albumin levels significantly differed regarding nutritional status (P=0.004), but not nutritional risk level (P=0.521). Significant differences in serum ferritin levels were not found between malnourished and normally nourished study respondents (P=0.779) Determinants of albumin level were eating more than three meals a day (P<0.001), fewer than two portions of fruit and vegetables a day (P=0.024), drinking one glass of wine (P<0.001) and reporting functional independence (P=0.011). The AUC curves for serum ferritin, albumin and total cholesterol levels in men and women, as well as for haemoglobin levels in women, were poor to fair (AUC<0.800).
Although ferritin, haemoglobin, albumin and total cholesterol may be useful biomarkers of nutritional status, their accuracy in diagnosing malnutrition and nutritional risk among elderly primary health care patients is limited.
PDF