Temperaturne razmere v mraziščih Komne Svetlin, Domen; Sinjur, Iztok; Ogrin, Matej
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2023
60
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Raznoliko površje gorskih pokrajin omogoča pestro topoklimo in velike gradiente meteoroloških in klimatoloških elementov, med katere uvrščamo tudi temperaturo zraka. Mrazišča gorskega sveta kažejo ...zaostrene temperaturne razmere s povečanimi amplitudami, zlasti zaradi izstopajočih najnižjih temperatur. Po letu 2004 je raziskovanje mrazišč v Sloveniji dobilo nov zagon, pretekle raziskave, ki so bile osredotočene zlasti na rastne pogoje, so dobile nadgradnjo na klimatološkem področju. Neprekinjene meritve v več mraziščih, ki so jih izvajali različni raziskovalci v okviru Slovenskega meteorološkega foruma, so privedle do obsežne količine podatkov in spoznanj o temperaturnih razmerah v mraziščih, ki jih podrobneje predstavljamo v tem prispevku. Poleg novih najnižjih izmerjenih temperatur v Sloveniji se je izkazalo, da so, glede na neposredno okolico, letne povprečne temperature sredogorskih mrazišč nižje do 3 °C, povprečne najnižje pa do 7 °C. Temperature pod −30 °C se v Sloveniji v zadnjih desetletjih pojavljajo izključno v mraziščih, v sredogorju to velja tudi za temperature pod −20 °C. Najvišje temperature v mraziščih pa so zelo podobne tistim izven njih, lahko so celo nekoliko višje.
Prispevek obravnava trende spreminjanja temperature zraka in padavin v višjem, jugovzhodnem delu Krasa. Zaledno zmerno sredozemsko podnebje se tu prepleta s celinskim podnebjem, zato se značilnosti ...spreminjanja podnebja nekoliko razlikujejo od trendov ob obali Tržaškega zaliva. Zaradi manjšega vpliva morja je trend segrevanja ozračja izrazitejši, še posebej spomladi in poleti, bolj izrazito kot ob morju je tudi zmanjševanje letne vsote padavin.
V prispevku so prikazane osnovne topoklimatske značilnosti Jezerskega, ki so rezultat splošnih podnebnih potez in specifičnih lokalnih razmer. Prostorsko najbolj razširjene topoklimatske enote so ...posledica razlik v osončenosti ter součinkovanja lokalnih reliefnih danosti in rabe tal. Prikazane so na pregledni topoklimatski karti v merilu 1 : 25.000.
O podnebnih in vremenskih razmerah na Slovenskem pred začetkom rednih in neprekinjenih meteoroloških meritev je razmeroma malo znanega. Nekaj več informacij je za 17. st., še posebej za drugo ...polovico, v kateri je deloval kranjski polihistor J. V. Valvasor. Njegove zapise o vremenu in podnebju lahko dopolnimo tudi z zapisi ljubljanskega kronista J. G. Dolničarja. Kljub določenim omejitvam pri uporabi teh virov lahko z uporabo dodatnih informacij zadovoljivo predstavimo tedanje vreme in podnebje ter njegove posledice v družbenem okolju.
V prispevku so prikazane osnovne topoklimatske značilnosti obalnega pasu Slovenske Istre, ki so rezultat splošnih podnebnih potez in specifičnih lokalnih razmer. Prostorsko najbolj razširjene ...topoklimatske enote so posledica razlik v osončenosti ter kombinacije lokalnih reliefnih danosti in rabe tal. Prikazane so na karti v merilu 1 : 50.000.
Izredna izdaja Zgodbarnice.“Na pobudo dr. Nevenke Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije se tudi naš študijski krožek Zgodbarnica, delujoč v Knjižnici Kozina, enoti Kosovelove knjižnice Sežana, ...odziva na podnebne spremembe – z zgodbami. Tudi drugače, ampak tokrat predvsem z zgodbami. Pisce sem povabila k pisanju o podnebnih razmerah v preteklosti in danes preko različnih medijev, najsi bo preko elektronske pošte, facebooka in ustno. In misel k zgodbam pišem ravno na Dan Zemlje, našega preljubega planeta, ki ga, žal, vse bolj menefregistično obravnavamo, brezvestno posegamo na teritorije drugih živih bitij, npr. na teritorij rastlin, ki pretvarjajo ogljikov dioksid v kisik in nam zelo koristijo, mi pa onesnažujemo in s tem povzročamo umiranje vrst, uporabljamo nenaravne materiale, kot bi medsebojno tekmovali, kdo bo v tem boljši. Seveda ne umanjka na take dni medijskega leporečja.” (Patricija Dodič, mentorica ŠK Zgodbarnica, str. 2)
Za oblikovanje strategij prilagoditev predvidenim podnebnim spremembam potrebujemo scenarije bodočega podnebja v regionalni skali. Lokalne podnebne razmere so običajno v veliki meri odvisne od ...procesov, ki potekajo v manjši skali, kot je prostorska ločljivost globalnih modelov splošne cirkulacije (MSC), ki so orodje za proučevanje odziva podnebnega sistema na spremembe sestave ozračja. V delu so zato prikazani načini, kako premostimo prepad med obsežno prostorsko in regionalno skalo, kar imenujemo tudi empirično zmanjševanje skale. Pri tem smo za povezavo podnebnih spremenljivk v regionalni oziroma lokalni skali s podnebnimi spremenljivkami v obsežni skali uporabili različne matematične modele. Modele, ki temeljijo na izmerjenih vrednostih v preteklosti, smo uporabili za projeciranje rezultatov simulacij štirih MSC. Pri tem predpostavimo, da bo v spremenjenih podnebnih razmerah matematični opis odvisnosti med lokalno podnebno spremenljivko in podnebno spremenljivko v globalni skali še vedno veljaven. V obdobju 2001 do 2030 se bodo v Sloveniji temperature zraka povečale za 0.5°C do 2.5°C, v obdobju 2031 do 2060 za 1°C do 3.5°C in v obdobju 2061 do 2090 za 1.5°C do 6,5°C. Več težav je z empiričnimi modeli za ocenjevanje letne količine padavin, saj je kakovost modelov zadovoljiva le za mesece hladne polovice leta.
Turizem je močno povezan z vremenom in s podnebjem ter z njegovim spreminjanjem. V tej raziskavi smo skušali na podlagi podatkov o dnevnem številu obiskovalcev izbranih različnih tipov turističnih ...točk v Sloveniji ugotoviti, kakšna je pravzaprav povezanost med posameznimi vremenskimi parametri in številom obiskovalcev. Njihovi odzivi pa nam dajejo vpogled v to, kako bi, preko spremenjenih vremenskih vzorcev, podnebne spremembe lahko vplivale na gibanje števila turistov in rekreativcev.
Globalno ogrevanje našega planeta postaja fizikalno izmerjeno dejstvo. Mnenje klimatologov je, da se bodo spremembe podnebja nadaljevale še bolj izrazito, saj bo prišlo do sprememb v celotnem ...klimatskem sistemu, ki ga sestavljajo poleg atmosfere še hidrosfera, kriosfera, biosfera in njihove interakcije. Spremenjene temperaturne razmere in razporeditev padavin, kakor tudi spremembe drugih meteoroloških spremenljivk, bodo vplivale na vsa področja človekovega delovanja. Kmetijstvo je kompleksno odvisno od vremenskih in klimatskih danosti in je v zvezi s podnebnimi spremembami močno ranljivo. Podnebne spremembe bodo lahko pozitivno ali negativno vplivale tako na rastlinsko kot živinorejsko pridelavo. Najbolj je kmetijstvo ranljivo zaradi ekstremnega vremena, kamor štejemo zlasti suše, poplave, neurja s točo, pa tudi nizke temperature s pozebami ter vročinske valove. Pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov se bo povečala, regionalno pa se bo ob zvišani temperaturi zraka različno spreminjal padavinski režim. Ker bodo med učinki podnebnih sprememb na kmetijstvo prevladovali negativni, je nujno, da se kmetijstvo čimprej začne prilagajati napovedanim podnebnim spremembam. Prilagoditve pa so povezane ne le z odločitvami in ukrepi posameznega kmeta, temveč tudi s kmetijsko politiko, tržnimi mehanizmi ter razvojnimi in tehnološkimi raziskavami.
PDF
