Oklicna knjiga ljubljanske stolne župnije (1737–1759) je posebnost zaradi jezika, saj je bila vodena v slovenščini in kot takšna prikazuje slovensko glasbeno terminologijo svojega časa. Med vpisi ...oklicev se jih 19 nanaša na glasbenike oziroma z glasbo povezane osebe. Od znanih osebnosti je najti Filipa Jakoba Repeža, organista, pesnika in skladatelja iz Starega trga pri Ložu.
Prispevek obravnava koprske narečne izraze za nekatere poklice. Narečno gradivo je bilo zbrano leta 2015 med raziskavo narečnih govorov v Kopru, Izoli in Piranu. Izraze, ki so jih navedli ...istrskobeneško govoreči Koprčani, smo primerjali z besedjem, ki smo ga slišali od Izolanov, Pirančanov in drugih Istranov, ki govorijo to narečje. Ker so bile nekatere od etimološko obravnavanih besed v tem članku prevzete v slovensko istrsko narečje, smo navedli tudi narečne oblike, ki jih uporabljajo v šavrinskih in rižanskih govorih.
Selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo praktično vse države sveta. Ljudje so se zaradi različnih dejavnikov odbijanja in privlačenja (push-pull teorija) vedno selili. V osnovi ...selitve delimo na priselitve in odselitve. Oba procesa za seboj navadno potegneta številne posledice tako na individualni osebnostni kot na kolektivni družbeni ravni. Za območje odseljevanja to ponavadi pomeni siromašenje in izgubljanje človeškega in socialnega kapitala, lahko pa tudi vrsto rešitve zaradi prenaseljenosti in pomanjkanja življenjskih virov. Na drugi strani priselitve za ciljna območja največkrat pomenijo novo delovno silo, kar pa lahko zaradi kulturnih, verskih, rasnih in drugih razlik vodi v konfliktne situacije. Kljub temu so selitve po mnenju Jakoša (2008, 74) praviloma označene kot pozitiven proces in odraz vedno večje mobilnosti sodobne družbe.
U radu se predstavljaju pogledi nadbiskupa Alojzija Stepinca o sibinjskim žrtvama u vrijeme predizborne kampanje 1935. godine. Vlasti su za događaje u kojima je ubijeno 15 hrvatskih seljaka optužile ...same te seljake i župnika iz Podcrkavlja Mihovila Praskića. Nadbiskup Stepinac jasno je označio bitan uzrok svega: neravnopravnost naroda i samovolju žandara. Dopustio je služenje mise zadušnice za ubijene seljake, što je ogorčilo nositelje vlasti. Potaknuti zagrebačkim primjerom, spontano su i u drugim mjestima Nadbiskupije služene zadušnice za žrtve zločina za koji nitko nije odgovarao.
The paper presents the views of Archbishop Alojzije Stepinac on the victims from Sibinj during the 1935 election campaign. For the events in which 15 Croatian peasants were killed the authorities accused the peasants themselves and the pastor from Podcrkavlje Mihovil Praskić. Archbishop Stepinac had clearly pointed out the underlying cause of everything: the inequality between peoples and the tyranny of the police. He allowed the celebration of the memorial mass service for the killed peasants, which annoyed the authorities. Inspired by the example of Zagreb, memorial mass services were spontaneously celebrated in other places of the Archdiocese as well, for the victims of the crime for which nobody has answered.
Ljubljana med nostalgijo in sanjami : revija za domoznanske vsebine, let. 6, št. 1. Estera Cerar: Razvoj ljubljanske oblačilne obrtiJurij Šilc: Sodarstvo v TacnuAnka Zuljan: Postreščki ali kako je ...odšla romantika
PDF
