Review of: S. V. Pol’skoi & V. S. Rzheutskii, eds., Laboratoriia poniatii. Perevod i iazyki politiki v Rossii XVIII veka. Moscow: Novoe literaturnoe obozrenie, 2022.
V prispevku poročamo o rezultatih analize medijskega pojavljanja kandidata in kandidatke na parlamentarnih volitvah 2018 v dveh slovenskih dnevnoinformativnih tiskanih medijih v obdobju dveh mesecev ...in pol pred volitvami in o rezultatih etnografske analize javnega komuniciranja obeh z volivci in volilkami na javnem dogodku. Na osnovi rezultatov ugotovljamo, koliko se kažejo odstopanja v medijskem poročanju o kandidatki in kandidatu ter kako je artikulacija spola del njune kampanje. Na podlagi nekaterih pozitivnih tendenc v slovenskem političnem prostoru smo predvidevale, da bo medijsko poročanje manj seksistično, kot je bilo v preteklosti. To lahko na podlagi kritične diskurzivne in besedilne analize medijskega poročanja tudi potrdimo, vsaj za Delo, manj za tabloidne Slovenske novice. Rezultati etnografske metode spremljanja pa kažejo, da igra spol veliko vlogo v javni predstavitvi politikov in političark ter odnosu javnosti do njune prisotnosti.
Članek prinaša analizo jezikovnega delovanja predstavnikov največje vladne in največje opozicijske stranke v slovenskem državnem zboru v mandatu 2000-2004. Temelji na predpostavki, da se nosilci ...političnih funkcij v različnih govornih položajih predvsem glede na (potencialno) navzočnost volilcev jezikovno vedejo različno. Ob dokaj obsežnem naboru predvsem govorjenih, pa tudi zapisanih besedil skušamo izluščiti temeljne vzorce jezikovnega delovanja slovenskih politikov ter pri tem uporabljenih jezikovnih sredstev in postopkov.
This is the first comprehensive biography of Lavrentii Beria, Stalin's notorious police chief and for many years his most powerful lieutenant. Beria has long symbolized all the evils of Stalinism, ...haunting the public imagination both in the West and in the former Soviet Union. Yet because his political opponents expunged his name from public memory after his dramatic arrest and execution in 1953, little has been previously published about his long and tumultuous career.
V grobnici pomembnih slovenskih politikov dr. Antona Korošca (1872 – 1940) in dr. Franca Kulovca (1884 – 1941) so shranjeni le posmrtni ostanki dr. Korošca, čeprav sta oba umrla v Beogradu. ...Koroščevo truplo so hitro prepeljali v Ljubljano, Kulovčevi posmrtni ostanki pa so zaradi vojnih razmer (umrl 6. 4. 1941 ob bombardiranju Beograda) ostali na beograjskem pokopališču. Dr. Anton Korošec iz Biserjan v Prlekiji je bil duhovnik in politik, do razpada Avstro-Ogrske je bil poslanec v avstrijskem državnem zboru in vodja Slovenske ljudske stranke. Znan je po vodenju deklaracijskega gibanja, predsedoval je Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. V Kraljevini SHS je bil poslanec v narodni skupščini, član različnih vlad in tudi predsednik vlade. Bil je nesporni predstavnik slovenskega naroda v jugoslovanski državi. Dr. Kulovec je bil prav tako duhovnik, doma iz Dolenjih Sušic na Dolenjskem, eden najpomembnejših voditeljev SLS in njen glavni tajnik, poslanec Narodne skupščine SHS in minister. Arhitekt Jože Plečnik je svetoval, da Korošca pokopljejo pod arkadami, mestna občina pa mu je želela postaviti viden spomenik, zato je Plečniku zaupala izdelavo načrta zanj. Po Kulovčevi smrti je Plečnik izrisal nov načrt za skupni nagrobnik. Spomenik si je zamislil kot pokrov grobnice, nad njim pa križ in poprsji obeh pokojnikov. Kipar Janez Weiss – Belač je za mestno občino že pred majem 1941 izdelal Koroščevo poprsje, Kulovčevo pa septembra 1941. Izvajalci del so bili: kamnoseško podjetje Feliksa Tomana, pasarja Alojza pirnata, livarja Franca Mostarja, in kiparja Božidarja Pengova. Do novembra 1941 so položili le monumentalno ploščo iz kararskega marmorja, bronasti križ je bil izdelan šele marca 1943. Zaradi vojnih razmer so ga namestili v loretsko kapelo za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani, kjer je še danes. Belačevi poprsji sta neznano kje. Nad nagrobnikom Korošca in Kulovca je v arkadno steno vzidan del nagrobnika neznanega pokojnika z marmornatim reliefom, verjetno s konca 80. let 19. stoletja.Relief prikazuje angela, ki ob poslednji sodbi s trombo prebuja mrtve in jim kaže pot v nebo. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Bleiweisov spomenik iz tonalita z obeliskom je izdelalo graško kamnoseško podjetje Grein. Podstavek je iz domačega kamna izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. Okoli spomenika je bila ograja ...iz kovanega železa. Janez Bleiweis, ki se je rodil 1808 v Kranju in umrl 1881 v Ljubljani, je imel mnogo funkcij in bil precej izobražen: bil je doktor medicine, magister porodništva in veterinar, postavil je temelje slovenskega veterinarstva. Bil je tudi aktiven politik, vodilna osebnost političnega tabora staroslovencev. Na nagrobnem spomeniku je nevedenih polno njegovih funkcij in častnih naslovov: tako je bil častni meščan Ljubljane ter drugih mest in trgov, častni občan številnih občin in član mnogih učenih društev, deželni poslanec, tajnik cesarsko kraljeve kmetijske družbe, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, predsednik Matice Slovenske in ljubljanske čitalnice, vitez raznih redov in druge funkcije. Na podstavku je napis: Edino, kar nas teši v bolesti, je zavest, da ves narod slovenski z nami vred plače na Tvojej gomili in da bodeš živel večno v srcu njegovem. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Neopremljena pisna stran razglednice izdane ob 120. obletnici rojstva Vinka Möderndorferja.Slikovna stran maksimum karte poustvarjena po fotografiji Vinka Möderndorferja (v lasti rodbine ...Möderndorfer). Vzorec podlage obeh strani MK povzet po knjigi Ljudska medicina med koroškimi Slovenci (1926).Oblikovalec celostne podobe “VMoederndorfer_120” Borut Bončina je hkrati avtor priložnostne kuverte/ovitka prvega dne (OPD), priložnostne razglednice (maksimum karte, MK), priložnostnega poštnega žiga in osebne poštne znamke (vrednost B, navpična postavitev). Soavtor priložnostnega poštnega žiga je Peter Močnik.
Maksimum karta z osebno znamko in priložnostnim žigom ter spominska kuverta z dotiskom.Slikovna stran maksimum karte poustvarjena po fotografiji Vinka Möderndorferja (v lasti rodbine Möderndorfer). ...Vzorec podlage obeh strani MK povzet po knjigi Ljudska medicina med koroškimi Slovenci (1926).Oblikovalec celostne podobe “VMoederndorfer_120” Borut Bončina je hkrati avtor priložnostne kuverte/ovitka prvega dne (OPD), priložnostne razglednice (maksimum karte, MK), priložnostnega poštnega žiga in osebne poštne znamke (vrednost B, navpična postavitev). Soavtor priložnostnega poštnega žiga je Peter Močnik.
