Zaradi čedalje večjega krčenja zelenih površin v mestih se slabša povezanost ljudi z naravo, mestni prebivalci pa zato manj cenijo naravno okolje in v njem manj uživajo. Še vedno ni veliko znanega o ...tem, kako trenutna prizadevanja pri načrtovanju zelene infrastrukture vplivajo na povezanost prebivalcev z naravo, zlasti v mestih podsaharske Afrike. Avtorja v raziskavi proučujeta vpliv zelene infrastrukture na občutek povezanosti prebivalcev, kot navajajo sami, z naravo v izbranih stanovanjskih soseskah v Lagosu v Nigeriji. Na podlagi večstopenjskega vzorčenja je bilo v anketo vključenih 1.560 prebivalcev, podatki pa so bili analizirani z deskriptivno in kategorično regresijsko analizo. Rezultati kažejo, da čeprav so prebivalci večinoma nezadovoljni s kakovostjo in količino zelene infrastrukture v svojih soseskah, hkrati menijo, da ta pomembno pozitivno vpliva na njihovo povezanost z naravo. Regresijska analiza je poleg tega pokazala, da stanje in razpoložljivost zelenih površin za preživljanje prostega časa v soseskah najbolj vplivata na občutek povezanosti z naravo. Navedeni izsledki kažejo, da bi morali urbanisti in mestne oblasti za to, da bi z zeleno infrastrukturo izboljšali povezanost prebivalcev z naravo, posebno pozornost nameniti zagotavljanju in vzdrževanju zelenih površin v stanovanjskih soseskah na proučevanem območju in drugje.
Indigenous groups that made full contact with Western culture relatively recently (almost sixty years ago in the case of Huaorani) are targeted by Western tourists looking for “exotic” people and ...places. Huaorani people’s image fits into this category and it can be found in various media. Huaorani have quickly adapted to increasing numbers of tourists and their needs: they sell handicrafts, found their own tourist agencies, build “jungle lodges” in the tropical forest and become licensed tourist guides. This paper focuses on the image of the Huaorani created by various media, on tourists expectations, their fulfillment by the local people as well as tourist services provided by inhabitants of one remote Huaorani settlement.
Značilen pojav, ki ga lahko opazimo v Mehiki, je ruralno urbana migracija oziroma preseljevanje ljudi s podeželja v mesta. Zadnjih nekaj let se stopnja preseljevanja avtohtonih prebivalcev v mesta na ...severu Mehike, še zlasti v Monterrey, kjer iščejo zaposlitev, nenadzorovano veča. Ko migranti prispejo v to velemesto, imajo zaradi prikrite diskriminacije težave s prilagajanjem mestnemu okolju. Glavni argument in hipoteza tega članka je, da se ti ljudje sami družbeno izolirajo in segregirajo, ker se bojijo (kulturne in rasne) diskriminacije in nasilja. Podatke za to študijo smo zbrali s pomočjo terenske raziskave, za katero smo leta 2009 in 2010 v Monterreyu intervjuvali 350 avtohtonih prebivalcev, ki so se tja priselili iz različnih krajev v Mehiki.
Fotografija je nastala leta 1959. Je last Maksa Gustinčiča iz Izole, sina Franca Gustinčiča (Milka Migljeva) iz Rjavč in prikazuje vaščane brkinske vasi Rjavče.Na fotografiji na levi strani čepi ...Lojze Frank (Šubrov), na desni pa Tine Frank(Krulčev). Z leve proti desni stojijo: Matija Gustinčič (Matijetov), Jože Gustinčič (Pepo Migljev), harmonikar Berto (Bitencov iz Prelož), Vinko Frank (Šubrov), Tone Gustinčič (Migljev), Janez Tomažič (Gabrcov), Franc Gustinčič (Milko Migljev) in Jakob Gustinčič (Baščev).
Na fotografiji so vaščani vasi Rjavče. Vas leži na robu občine Ilirska Bistrica, v Brkinih, na širokem slemenu ob cesti, ki pelje iz Pregarij proti Obrovu.Fotografija je nastala okoli leta 1955. ...Prispeval jo je Milan Frank iz Izole, sin Jožefa Franka (Pepi Pirčev) iz Rjavč, z željo, “da bi ostal vsaj kak spomin na prebivalce vasi Rjavče, preden vse preraste robida”. V oklepajih so letnice rojstva in smrti oseb, oziroma domača imena domačij v vasi.Sedijo z leve proti desni: Marija in Ivan Mahne (Mahneči), Marija (1932-1992) in Ivan Ludvik (1925-2012) in njun sin Zlatko Ludvik (1951-2002) (z doline), Jože Frank (Pepi Pirčev)(1926-2008), Albina in Jože Sluga (Vrbanova), brata Jože in Bruno Samsa (Pirčeva) ter Vinko Frank (Šubrov).Stojijo z leve proti desni: Frane Tomažič (Čotov), Jože Gustinčič (Pepo Migljev), Frane Gustinčič (Migljev), Frane Mahne (Mahneči), Frane Frank (Krulčev), Toni Mahne (Tončkov), Janez Tomažič (Gabrcov), Jože Gustinčič (Pepi Grgurjev), Lojze Frank (Krulčev), Jože Tomažič (Pepi Gabrcov) in Jože Ludvik (Japetov).
