Endometrioza je kronična vnetna bolezen, ki prizadene 6–10 % žensk v rodnem obdobju. Njeni simptomi vplivajo tako na fizično kot tudi psihično in socialno življenje in so eden od glavnih vzrokov za ...odsotnost žensk z dela in od pouka. Uspešnost medikamentnega in kirurškega zdravljenja endometrioze je omejena, zato bolnice iščejo dodatne možnosti za lajšanje simptomov, ki med drugim pogosto vključujejo prilagoditev prehrane. Danes lahko prosto dostopno na spletu najdemo številne diete za bolnice z endometriozo, ki pa so jih pogosto zasnovale bolnice same in ne temeljijo na znanstvenih dokazih. Prehrana pri endometriozi je tako vse pogostejši predmet raziskovanja. Številne raziskave nakazujejo pozitiven vpliv določenih hranil na pojavnost in simptome, povezane z endometriozo. Da bi dobili boljši vpogled v vlogo prehrane pri endometriozi, smo pregledali literaturo, ki opisuje vpliv hranil ali prehrane na pojavnost endometrioze in na simptome, povezane z njo.
Izhodišča: Na podlagi prehranske obravnave in postavljene diagnoze motnja prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje lahko oblikujemo posamezniku prilagojeni načrt prehranskih ukrepov. Ta ...je nujen, da vzdržujemo ali izboljšamo posameznikovo prehranjenost, pripravijo in izvajajo pa ga bolnik, njegovi bližnji in večstrokovna skupina, ki deluje v okviru različnih organizacijskih oblik ukvarjanja s klinično prehrano. Metode: Skupina 42 slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih zdravstvenih ustanov je oblikovala eksplicitni terminološki dogovor. Osnovnim pojmom s področja prehranske oskrbe in organizacijskih oblik klinične prehrane smo določili slovenski termin in ustrezno terminološko definicijo, pri čemer smo izhajali tako iz strokovne literature področja kot iz jezikoslovne literature. Temelj oblikovanja terminologije so terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo. Rezultati: V prispevku predstavljamo slovenske termine in terminološke definicije načrta prehranskih ukrepov, prehranske podpore in prehranske terapije. Opredelili smo tudi prehransko okolje, diete, paliativno prehrano in oblike hrane ter hranjenja v klinični prehrani. Opisali smo tudi možnosti za organizacijo prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah. Zaključek: Poenoteno razumevanje osnovnih pojmov s področja prehranske terapije, prehranske podpore in organizacijskih oblik klinične prehrane je nujno za uspešno sporazumevanje med strokovnjaki, poenoteno poučevanje in razvoj ter vključitev organizacijskih oblik klinične prehrane v zdravstveni sistem.
V zadnjih letih narašča prevalenca načinov prehranjevanja, pri katerih oseba iz svoje prehrane izključuje določena hranila; najpogosteje gre za oblike vegetarijanstva in veganstva, ki v različni meri ...omejujejo uživanje mesa, jajc in mlečnih izdelkov. Izključujoči načini prehranjevanja ob neupoštevanju navodil o potrebnih prehranskih dopolnilih lahko privedejo do zaostajanja v rasti in razvoju in do nepopravljivih telesnih okvar, zato zdravstvena stroka v Sloveniji takšne načine prehranjevanja odsvetuje zlasti pri nosečnicah, novorojenčkih in dojenčkih. Nekatere pogosto citirane raziskave in smernice navajajo, da so alternativni načini prehranjevanja ustrezni v vseh obdobjih življenjskega cikla, kar je verjetno prispevalo k popularizaciji tovrstnih načinov prehranjevanja tudi pri nas. Presečne raziskave pri vegetarijancih ugotavljajo nižjo incidenco ishemične bolezni srca in rakavih bolezni ter ugodnejšo sestavo črevesnega mikrobioma, vendar so našteti učinki lahko posledica zdravega življenjskega sloga in nižje telesne mase pri vegetarijancih in veganih, ne pa neposredno izključevanja mesa iz prehrane. Po drugi strani lahko vsi omejevalni načini prehranjevanja privedejo do pomanjkanja hranil, zlasti vitamina B12, železa, kalcija, pa tudi beljakovin, maščobnih kislin ω-3, cinka in vitamina D. Pomanjkanje makro- in mikrohranil je nevarno predvsem v zgodnjih obdobjih življenjskega cikla, saj lahko povzroči hud zaostanek v rasti in razvoju, v najhujših primerih pa celo smrt. Zdravstveni zapleti pri odraslih vključujejo osteopenijo in osteoporozo, anemijo, kognitivni upad in »paradoksno« povečanje tveganja za srčno-žilne bolezni. Tveganje za neustrezno prehranjenost ob vegetarijanski ali veganski prehrani je večje pri športnikih, starostnikih in kroničnih bolnikih. Pravilno vodena vegetarijanska in veganska prehrana je ob strokovno načtovani in nadzorovani prehranski strategiji lahko ustrezna za zdrave odrasle ljudi. V skladu z znanimi podatki o hranilih, potrebnih za normalno rast in razvoj, in zaradi hudih posledic ob morebitnem pomanjkanju teh hranil slovenska pediatrična stroka odsvetuje izključujoče načine prehranjevanja pri nosečnicah, doječih materah, novorojenčkih, dojenčkih, otrocih in mladostnikih. Ob vegetarijanskem ali veganskem načinu prehranjevanja v teh obdobjih je priporočljivo spremljanje kliničnega dietetika, izbranega pediatra ali osebnega zdravnika.
Mediteranska prehrana 3.0 Tominac, Ana; Moro, Elisabetta; Albala, Ken ...
Etnološka tribina,
12/2023, Volume:
53, Issue:
46
Journal Article, Paper
Peer reviewed
Open access
Ovaj će rad nastojati u kratkim crtama opisati konceptualne transformacije mediteranske prehrane od druge polovine 20. stoljeća do danas. Ovaj nesumnjivo popularni prehrambeni model, koji objedinjuje ...različite prehrambene kulture Sredozemlja, isprva je prepoznat kao zdravstveno blagotvoran, nudeći pomoć u prevenciji kardiovaskularnih bolesti. Početni impuls globalne popularnosti prehrambene kulture Sredozemlja, koji dolazi iz medicinskih i nutricionističkih znanosti, dugoročno je pripomogao pojednostavljenju složenih prehrambenih sustava Sredozemlja koji se od 2000-ih počinju prepoznavati kao homogeni kulinarski i kulturni obrazac. Nakon što je mediteranska prehrana 2010. godine upisana na UNESCO-ovu Reprezentativnu listu nematerijalne kulturne baštine čovječanstva, razumijevanje ove prehrambene kulture nesumnjivo se promijenilo. Danas mediteranska prehrana dobiva svoje nove artikulacije unutar politika održivog razvoja, očuvanja bioraznolikosti i ekosustava koje dugoročno nastoje razviti nove političke i ekonomske modele u okviru nužne transformacije trenutnih prehrambenih sustava prema zelenijim i održivijim rješenjima.
This paper will try to sketch the conceptual transformations of the Mediterranean diet from the second half of the 20th century to the present. This undoubtedly popular food model, which combines various food cultures of the Mediterranean, was initially recognized due to its health benefits, contributing to the prevention of cardiovascular diseases. The initial impulse for the global popularity of the Mediterranean food culture, which came from medical and nutrition sciences, has helped simplify, in the long run, the complex food systems of the Mediterranean, which have been recognized as a homogeneous culinary and cultural pattern since the 2000s. After the Mediterranean diet was inscribed on the UNESCO Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity in 2010, the understanding of this food culture changed. Today, the Mediterranean diet is being examined within the context of sustainable development policies and the protection of biodiversity and ecosystems with the aim of developing new long-term political and economic models within the necessary transformations of present food systems towards greener and more sustainable solutions.
Uvod: Zdravo prehranjevanje, telesna aktivnost in spanje so pomembne določilnice življenjskega sloga mladostnikov. Namen raziskave je bil preučiti povezave prehranskih vzorcev mladostnikov z njihovim ...življenjskim slogom, analizirati razlike glede na spol in regijo bivanja ter ugotoviti povezave med posameznimi vzorci življenjskega sloga. Metode: Raziskava je bila opravljena spomladi 2019 na populaciji dijakov 3. letnikov (n = 1563) naključno izbranih srednjih šol v Sloveniji. Njihova povprečna starost je bila 18 let. Za namen raziskave je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, izdelan v spletnem orodju 1KA, ki je vseboval 30 vprašanj. S programom SPSS je bila izvedena opisna in inferenčna statistika. Za testiranje statistično značilnih razlik smo uporabili t-test, statistično značilno povezanost smo preverjali s pomočjo statistike χ2 ter s Spearmanovim korelacijskim koeficientom. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je primanjkljaj vnosa zelenjave, stročnic in rib glede na priporočila večji kot pri vnosu sadja; poleg tega je večji v vzhodni regiji. Med regijama smo ugotovili razlike v stanju hranjenosti, ki so statistično značilne (U = 275,597, p = 0,003). Dokazali smo pozitivno povezavo med pogostostjo zajtrkovanja med tednom in količino spanja (rs = 0,177, p = 0,001) ter negativno povezavo med sedentarnim vedenjem in redno telesno aktivnostjo mladostnikov v prostem času (rs = –0,113, p = 0,001). Diskusija in zaključek: Prehranske navade anketiranih mladostnikov niso skladne s priporočili. Prav tako mladostniki ne dosegajo priporočil za telesno aktivnost. Prihodnje raziskave bi se morale bolj osredotočiti na starejše mladostnike (18–24 let) ter na povezanost posameznih dejavnikov življenjskega sloga.
Fitobezoar, masa koja nastaje nepotpunim probavljanjem biljnih vlakana, može se naći u bilo kojem dijelu gastrointestinalnog sustava. Radi se o sadržaju s velikom količinom polimernih ugljikohidrata ...koji uzrokuju opstrukciju kod bolesnika s predisponirajućim čimbenicima (želučana operacija, neadekvatno žvakanje, gastropareza). U našem prikazu slučaja riječ je o 40-godišnjoj bolesnici na sirovoj prehrani koja se javila u hitnoj službi s grčevitim bolovima u gornjem dijelu trbuha i višestrukim epizodama povraćanja unazad 2 tjedna. Nakon inicijalnog liječenja pod dijagnozom akutne upale gušterače, dolazi do pogoršanja abdominalnih kolika te se zbog kliničkih znakova visokog ileusa indicira hitno operacijsko liječenje. Laparotomijom se nađe distendiran želudac i tanko crijevo do razine polovice jejunuma te se gastrotomijom prikažu 2 komada neprobavljene hrane promjera 10 cm. Naknadom dopunom anamneze doznaje se kako je početku simptoma prethodila konzumacija velike količine japanskih jabuka poznatih pod nazivom kaki jabuke. Komplikacije sirove prehrane, čija je ideja izostanak termičke obrade zbog denaturiranja enzima iz hrane, slabo su poznate s malo dostupnih podataka iz literature. Ipak, drugačije prehrambene navike bolesnice, posebice konzumiranje kakija koji predstavlja 29% svih uzroka bezoara, na relativno prazan želudac, opisan je kao rizičan čimbenik koji pogoduje formiranju bezoara. Tijekom obrade bolesnika s mehaničkom opstrukcijom crijeva, iako rijetko stanje, bezoari bi se trebali uzeti u obzir kod postavljanja diferencijalnih dijagnoza. Trendovi u prehrambenim navikama donose sve veći udio zainteresiranih pojedinaca za drugačije vrste dijeta koje predstavljaju nove izazove s kojima zdravstveni radnici moraju biti upoznati kako bi pravilno mogli liječiti moguće komplikacije istih.
Materino mleko je najbolj primerna hrana za novorojenčka, ki otroku omogoča ustrezno rast in razvoj. Svetovna zdravstvena organizacija in Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) priporočata prvi ...podoj v prvi uri življenja, nato izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca starosti in nadaljevanje dojenja vsaj do dopolnjenega drugega leta starosti in za tem do tedaj, ko to želita doječa mati in otrok. Materino mleko se v prvih mesecih otrokovega življenja neprestano spreminja in pokrije vse njegove prehranske potrebe. Poleg življenjskega sloga matere na sestavo mleka vplivata tudi njena prehrana in prehransko stanje, zato je priporočljivo, da doječa mati med dojenjem dosledno upošteva načela pestre in uravnotežene prehrane.
Sepsa je globalni rastući problem s velikim zdravstvenim troškovima. Stoga je važno na vrijeme započeti liječenje. Nutricijska potpora je temeljni element svake moderne terapije sepse. Enteralna ...prehrana ima prednost pred paranteralnom prehranom jer sprječava translokaciju bakterija u sistemski krvotok i time smanjuje broj infekcija. Adekvatna i rana nutritivna potpora pacijenata ima direktni utjecaj na ishod liječenja.
Uvod: Upoštevanje prehranskih omejitev in načel v zvezi s kulturnim ozadjem pacientov je v bolnišnični prehrani pomembno, saj prehrana vpliva na zdravstvene izide in dolžino in stroške ...hospitalizacije. Ta način zahteva organizacijsko in individualno kulturno kompetentnost. Namen raziskave je bil preučiti pogled odgovornih s področja bolnišnične prehrane na kulturno kompetentnost, oceniti, ali se prehrana v bolnišnicah prilagaja kulturnemu ozadju pacientov, in identificirati izzive na tem področju. Metode: Opravljena je bila kvalitativna raziskava z delno strukturiranimi intervjuji. Intervjuvanih je bilo štirinajst vodstvenih kadrov (vodij prehranskih služb) in drugih strokovnjakov s področja prehrane (dietetikov) iz osmih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili analizirani z deduktivno vsebinsko analizo v programu Atlas.ti. Rezultati: Sogovorniki so se zavedali raznolikosti pacientov in pomena prilagajanja prehrane kulturnemu ozadju, čeprav je koncept kulturne kompetentnosti nepoznan. Pri prilagajanju prehrane obstajajo omejitve. Znanja o kulturnih vidikih prehrane so pomanjkljiva, izobraževanja s tega področja komajda obstajajo. Razvoj kulturne kompetentnosti onemogočajo še drugi izzivi, kot so organizacijski, tehnološki in komunikacijski izzivi. Diskusija in zaključek: S podobnimi izzivi, kot se pri nas, se srečujejo tudi v tujini. Ne glede na to, da imajo po mnenju sogovornikov pacienti v preučevanih bolnišnicah na razpolago veliko možnosti za prilagajanje prehrane, o kulturni kompetentnosti še ne moremo govoriti, saj ta koncept zajema tudi druge veščine. Za razvoj kulturne kompetentnosti tega področja se zahtevajo dodatne raziskave, možnosti izobraževanja o kulturnih vidikih prehranjevanja in zavedanje o pomembnosti storitev prehrane na vseh ravneh zdravstvenega sistema.
Izobraževalna pot študentov medicine je dolgotrajna in zahtevna. Usklajevanje študijskih obveznosti, obštudijskih dejavnosti in skrbi za zdravje je lahko za mlade velik izziv, za katerega so ...posamezniki različno dobro opremljeni. Naš narativni pregledni članek povzema doslej znane raziskave o vplivu študija medicine na dejavnike življenjskega sloga in determinante zdravja ter s tem na telesno in duševno zdravje posameznika. Raziskave glede vpliva teh dejavnikov smo pridobili prek iskalnih nizov s ključnimi besedami. Ugotovili smo, da nekakovostna, nezadostna in neredna prehrana v kombinaciji s pomanjkanjem telesne dejavnosti in sedečim slogom življenja vpliva na neželene spremembe telesne sestave ter poveča tveganje za razvoj presnovnih motenj ter akutnih in kroničnih zdravstvenih težav. Zdravstvene težave dodatno poglablja tudi pomanjkanje spanja in kronični stres zaradi zahtev študija, kar lahko vodi tudi v razvoj duševnih motenj. Vse to ne prispeva le k zmanjšanju študijskega uspeha študentov, temveč tudi do zdravstvenih težav številnih mladih, ki se že na začetku svoje zahtevne kariere soočajo z njimi. V Sloveniji zaenkrat nimamo sistematičnih raziskav, ki bi omogočale oceno vpliva dejavnikov življenjskega sloga in kroničnega stresa na zdravje slovenskih študentov medicine.
