Uvod: Opravljena je bila analiza pojavljanja dejavnikov tveganja nezdravega načina prehranjevanja med odraslimi prebivalci Slovenije glede na biološke in sociodemografske spremenljivke.
Introduction. The aim of the study was to compare the dietary habits of recreational runners with those of a random sample of the general population. We also wanted to determine the influence of ...gender, age and sports performance of recreational runners on their basic diet and compliance with recommendations in sports nutrition.
Methods. The study population consisted of 1,212 adult Slovenian recreational runners and 774 randomly selected residents of Slovenia between the ages of 18 and 65 years. The data on the dietary habits of our subjects was gathered by means of two questionnaires. The following parameters were evaluated: the type of diet, a food pattern, and the frequency of consumption of individual food groups, the use of dietary supplements, fluid intake, and alcohol consumption.
Results. Recreational runners had better compliance with recommendations for healthy nutrition than the general population. This pattern increased with the runner’s age and performance level. Compared to male runners, female runners ate more regularly and had a more frequent consumption of food groups associated with a healthy diet (fruit, vegetables, whole grain foods, and low-fat dairy products). The consumption of simple sugars and use of nutritional supplements by well-trained runners was inadequate with values recommended for physically active individuals.
Conclusion. Recreational runners are an exemplary population group that actively seeks to adopt a healthier lifestyle.
Namen. Spoznati prehranske navade rekreativnih tekačev in jih primerjati s prehranskimi navadami vzorca naključno izbranega dela populacije. Ugotoviti smo želeli tudi vpliv spola, starosti in tekmovalne uspešnosti/stopnje treniranosti rekreativnih tekačev na njihovo osnovno prehranjevanje in upoštevanje prehranskih priporočil pri rekreativnem športu.
Metode. Vzorec preiskovancev je sestavljalo 1212 odraslih slovenskih rekreativnih tekačev in 774 naključno izbranih prebivalcev Slovenije v starosti med 18 in 65 leti. Za ugotavljanje prehranskih navad v vzorcu vključenih posameznikov smo uporabili metodo anketiranja. Analizirali smo naslednje parametre prehranskih navad: način prehranjevanja, ritem prehranjevanja, pogostost uživanja posameznih skupin živil, uporabo prehranskih dopolnil, vnos tekočin in pitje alkoholnih pijač.
Rezultati. Prehrana rekreativnih tekačev bolj ustreza priporočilom za zdravo prehrano kot prehrana v vzorcu populacije. Prehranski vzorec se izboljšuje s starostjo tekačev in z njihovo tekmovalno uspešnostjo/stopnjo njihove treniranosti. Tekačice se bolj redno prehranjujejo kot tekači in pogosteje uživajo živila iz določenih skupin živil, ki jih povezujemo z zdravim prehranjevanjem (sadje, zelenjava, polnozrnata živila, ribe in manj mastni mlečni izdelki). Rezultati tudi kažejo, da uspešnejši - bolje trenirani tekači - zaužijejo manj enostavnih ogljikovih hidratov, kar je lahko v nasprotju s priporočili za vnos energetskih substratov pri telesni vadbi. Neustrezen je tudi vnos prehranskih dodatkov glede na športno aktivnost.
Zaključek. Vsekakor so rekreativni tekači del populacije, ki si aktivno prizadeva za bolj zdrav način življenja.
Odpor do živil med slovenskimi osnovnošolci TORKAR, Gregor; KOROŠEC, Maja; KOSTANJEVEC, Stojan ...
Acta agriculturae slovenica,
12/2009, Volume:
94, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Članek predstavlja analizo vzrokov za odpor do živil med slovenskimi osnovnošolci, starimi od 10 to 15 let, glede na spol, razred in kraj bivanja. V anketni raziskavi je sodelovalo 628 osnovnošolcev ...iz 16 naključno izbranih šol v Sloveniji. Ugotovili smo, da osnovnošolci največ odklanjajo živila zaradi senzoričnih lastnosti, kot sta okus in vonj. Med dejavniki okolja imajo na odklanjanje živil največji vpliv prehranske navade v družini. Anketirana dekleta so bolj izbirčna kot fantje. Manj odklonilen odnos imajo le do zelenjave. Starejši učenci bolj odklanjajo živila živalskega izvora, predvsem notranjih organov (npr. možgani, jetrca, vampi), kot njihovi mlajši kolegi. Razlike med osnovnošolci iz zahodne in vzhodne Slovenije se kažejo v odporu do mesa mehkužcev in dvoživk. Osnovnošolci v zahodni Sloveniji imajo manjši odpor do tovrstne hrane.
PDF
