Slabokrvnost je najbolj pogost simptom v nosečnosti. Zaradi razvoja zarodka in hitre rasti ploda se močno povečajo potrebe organizma po železu in vitaminih. Zato je slabokrvnost zaradi pomanjkanja ...železa daleč najbolj razširjena oblika slabokrvnosti v nosečnosti. Anemija v nosečnosti je opredeljena z ravnijo hemoglobina (Hb), ki je manjša od 110 g/L. V normalni nosečnosti se sestava krvi pomembno spremeni. Povečanje celokupnega volumna krvi in hemostatske spremembe so fiziološke spremembe, ki omogočajo, da porodnica brez posledic prenese normalno izgubo krvi med porodom. Plazemski volumen se v nosečnosti poveča za 50 %, masa eritrocitov pa za 18 – 25 %, odvisno od razpoložljivega železa. Te spremembe povzročijo razredčitev koncentracije hemoglobna, kar poznamo kot fiziološko slabokrvnost v nosečnosti. Fiziološka slabokrvnost doseže vrh v 32. tednu nosečnosti. Zaradi fizioloških sprememb odkrijemo s presejalnimi testi v nosečnosti mnogo slabokrvnosti, ki bi sicer ostale neodkrite. Povečane ali spremenjene prehranske in presnovne zahteve v nosečnosti povzročijo, da je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa (sideropenična anemija) bolj pogosta. Prva nepravilnost v biokemičnih izvidih, ki kaže na pomanjkanje železa v nosečnosti, je zmanjšana koncentracija feritina (na pomanjkanje železa lahko sklepamo že, ko je vrednost feritina manjša od 20–30 g/L). Feritin je stabilen in zadovoljivo zrcali zaloge železa, za razliko od vrednosti serumskega železa. Zato učinkovito dodajanje železovih pripravkov in s tem preprečevanje sideropeničnih anemij lahko pričnemo že zelo zgodaj. Tako na zelo enostaven način učinkovito preprečimo nastanek zapletov v nosečnosti, ob porodu in v poporodnem obdobju. Slabokrvnost v nosečnosti je povezana s višjo pogostnostjo za prezgodnji porod, nizko porodno težo, z nujnostjo uporabe transfuzije ob in po porodu ter s poporodno depresijo.
Prirojena okužba s citomegalovirusom (pCMV) je v razvitih državah najpogostejša prirojena okužba ter najpogostejši vzrok za senzorinevralno okvaro sluha in razvojnonevrološke motnje. Le manjši delež ...otrok s pCMV ima ob rojstvu izražene znake bolezni, medtem ko je pri večjem deležu otrok s pCMV ob rojstvu okužba klinično nema. Vendar ti otroci lahko kljub temu dolgoročno razvijejo razvojnonevrološko motnjo. Zlasti so ogroženi za nastanek okvare sluha. Glede na evropske epidemiološke podatke in ocenjeno incidenco pCMV v Sloveniji, ki znaša 0,14 %, se pri nas rodi nezanemarljivo število otrok s pCMV. Danes odkrijemo le manjši delež novorojenčkov s pCMV, večinoma le tiste, ki imajo ob rojstvu tudi izražene znake bolezni. Dokler za to bolezen ni univerzalnega presejanja nosečnic in novorojenčkov na pCMV, je smiselno dosledno izvajati usmerjeno presejanje novorojenčkov ter z ustrezno obravnavo izboljšati dolgoročni razvojnonevrološki izid pri otrocih. V prispevku predstavljamo izhodišča za usmerjeno presejanje novorojenčkov na pCMV ter protokol obravnave otrok s pCMV.
Pri hematoloških bolnikih obstaja veliko tveganje za razvoj podhranjenosti in s prehranjenostjo povezanih motenj (sarkopenija, krhkost). Prevalenca podhranjenosti se giblje med 30 % in 50 %. ...Zmanjšani vnos hrane, malabsorpcija hranil ter presnovne spremembe vodijo v slabše prehransko stanje oz. v podhranjenost bolnika, kar poveča tveganje za zaplete, okužbe, podaljša čas hospitalizacije, poveča stroške zdravljenja ter vpliva na slabše delovanje vseh organskih sistemov v telesu, slabšo kakovost življenja in slabši izid zdravljenja. Tega smo se vse bolj začeli zavedati na Kliničnem oddelku za hematologijo (KOH), UKC Ljubljana, kjer smo leta 2020 pričeli izvajati sofinancirani triletni program »Implementacija klinične poti prehranske podpore na terciarni ravni«, ki smo ga odobrili na javnem razpisu Ministrstva za zdravje (MZ). Z zaposlitvijo kliničnega dietetika na oddelku smo uvedli redno prehransko obravnavo bolnikov in oblikovati dokument klinične poti prehranske podpore. Klinični dietetik v obdobju od maja 2020 do junija 2022 opravil 1.593 individualnih prehranskih obravnav, od tega 377 prvih pregledov in 1.216 kontrolnih pregledov. Začeli smo tudi ambulantno obravnavo in izvedli 16 pregledov. Ob vsakem bolnišničnem zdravljenju bi bolnik moral imeti možnost zgodnjega prepoznavanja prehranske ogroženosti in dostopnost do zgodnjih prehranskih ukrepov, saj gre za ključne postopke preprečevanja velikih izgub puste mišične mase, za ohranjanje sposobnosti bolnika za izvajanje vsakodnevnih aktivnosti in za ohranjanje kakovosti življenja. Pomembno je, da je klinična pot prehranske obravnave dobro vpeljana in se izvaja na vseh oddelkih, saj le tako bolnikom lahko zagotovimo standardizirano, pravočasno, individualno prilagojeno ter multidisciplinarno obravnavo.
Ob koncu lanskega leta je Zdravstveni svet Republike Slovenije potrdil program preprečevanja zgodnjih invazivnih okužb novorojenčkov, povzročenih s streptokokom skupine B, ki vključuje univerzalno ...presejanje nosečnic v 35.–37. tednu nosečnosti. V prispevku smo pregledali različne diagnostične metode presejanja in dejavnike, ki pomembno vplivajo na njihovo uspešnost tako v ginekološki ambulanti kakor tudi v mikrobiološkem laboratoriju. Bralca opozarjamo na pravilnost odvzema kužnine, mu predstavimo izbrano strategijo testiranja s kombinacijo obogatene kulture in molekularnega testiranja ter mu ponujamo seznam registriranih molekularnih testov, primernih za testiranje. V zadnjem delu prispevka razpravljamo o pomenu hipervirulentnega klona CC-17, ki povzroča večino invazivnih okužb novorojenčkov v Sloveniji, in o metodah, s katerimi ga prepoznamo.
Uvod: Dosedanje raziskave kažejo, da je tvegano ali škodljivo uživanje alkohola med starostniki prisotno v obsegu med 5 % in 23 % te populacije. Z raziskavo smo želeli preučiti pojavnost uživanja ...alkohola v starosti v povezavi z demografskimi dejavniki, socialno vključenostjo in samooceno zdravja. Metode: Uporabljen je bil standardizirani vprašalnik Short Michigan Alcoholism Screening Test – Geriatric version (SMAST-G). Nenaključno so bili vključeni starostniki nad 65 let, živeči v domačem okolju, ki so razumeli besedilo. Podatke smo obdelali z opisno statistiko in testom hi-kvadrat. Rezultati: Ugotovili smo, da je med starostniki 30,0 % takšnih, ki imajo možne težave z alkoholom. Statistična značilnost večjega uživanja alkohola se je pokazala pri nižji izobrazbi (x2 = 12,255, p = 0,007) ter pri moškem spolu (x2 = 14,641, p < 0,001). Ugotovili smo statistično povezanost uživanja alkohola s samooceno zdravja (x2 = 12,085, p = 0,017) ter s posameznimi spremenljivkami socialne vključenosti, in sicer z oceno socialnih odnosov (x2 = 14,124, p< 0,001) in z (ne)obstojem osebnih ciljev za prihodnost (x2 = 12,156, p = 0,016). Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola se pri starostnikih povezuje s slabšo kakovostjo socialnih odnosov in nižjo samooceno zdravja. Raziskava kaže na potrebo po zvišanju znanja starostnikov o vplivih uživanja alkohola na zdravje, na potrebo po njihovi integraciji v socialno okolje ter po nadaljnjem raziskovanju problema uživanja alkohola v starosti.
Citomegalovirus (CMV) je najpogostejši virusni vzrok okužbe ploda v maternici. Virus je nevrotropen, zato povzroča predvsem nevrološke zaplete. Je najpogostejši negenetski vzrok senzorinevralne ...naglušnosti, nevroloških nepravilnosti in umske zaostalosti, hkrati je vzrok tudi za nedonošenost, smrt ploda v maternici in umrljivost novorojenčkov. Okužbo s CMV potrjujemo z dokazom za CMV specifičnih protiteles IgM in IgG. Prisotnost virusa dokazujemo s PCR. Za časovno opredelitev okužbe s CMV določamo avidnost protiteles IgG. Prirojena okužba je posledica viremije ob primarni ali sekundarni okužbi nosečnice. Ob znotrajmaternični okužbi so lahko prisotni značilni ultrazvočni znaki. Prenatalna diagnoza prirojene okužbe s CMV se postavi z amniocentezo. Simptome ob rojstvu ima do 15 % otrok mater s potrjeno okužbo v nosečnosti. Pri novorojenčkih s simptomi pride v 40–60 % do trajnih posledic, od katerih je najpogostejša senzorinevralna naglušnost. Svetovanje nosečnici s primarno okužbo s CMV je težavno, saj po doslej razpoložljivih podatkih in izsledkih raziskav izida za plod še ne znamo natančno napovedati. Ocene resnosti okužbe in možnih posledic temeljijo predvsem na časovni opredelitvi okužbe nosečnice, prisotnosti in vrsti nepravilnosti pri plodu in laboratorijskih parametrih. Rutinsko zdravljenje nosečnic s potrjeno okužbo s CMV z virostatikom valaciklovirjem ali s hiperimunimi globulini se zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov o učinkovitosti ne priporoča. Vse nosečnice bi morale biti seznanjene o nevarnostih okužbe s CMV in preventivnih ukrepih za zaščito pred okužbo s CMV v nosečnosti. Pregledni članek povzema znana dejstva glede presejanja, diagnosticiranja in zdravljenja okužbe s CMV v nosečnosti z navajanjem najnovejših spoznanj in dokazov ter predstavlja prilagoditev tujih priporočil za dobro klinično prakso v Sloveniji.
Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s ...prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinkovite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje.
Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane.
Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnovni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehranskih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli.
Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov.
Preeklampsija je pomemben vzrok maternalne in neonatalne umrljivosti in obolevnosti po vsem svetu. Opredeljena je kot pojav povečanega arterijskega tlaka po 20. tednu nosečnosti s pridruženo ...proteinurijo in/ali disfunkcijo materinih organov ali zastojem plodove rasti. Medtem ko je smrt mater zaradi preeklampsije v razvitih državah manj pogosta, pa je obolevnost velika in pomembno prispeva k pogostosti sprejemov na oddelke za intenzivno nego in terapijo. Preeklampsija je vzrok za približno 15–20 % vseh prezgodnjih porodov, kar povečuje neonatalno umrljivost in dolgoročno obolevnost novorojenčkov. Aspirin v majhnem odmerku ima preventivni učinek na pojav preeklampsije le v primeru, če se začne jemati pred 16. tednom nosečnosti. Da bi odkrili, pri katerih nosečnicah je tveganje za preeklampsijo povečano, potrebujemo učinkovito presejanje, ki bo organizacijsko, cenovno in po učinkovitosti najprimernejše za izvajanje na primarni ravni.
Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske zveze pozvala, da jih organizirajo do leta 2008. V Sloveniji od leta ...2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske z ciljne skupine. Ženske v starosti 50–69 let so vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. V primeru sumljivih sprememb na mamografiji so ženske povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Posebnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov – od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa.
Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi ...znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena.Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed »samopoškodovanje«, »adolescenca« in »napredna zdravstvena nega« v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov.Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj.Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.
PDF
