Na slovenskem oddelku Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije se s spolno občutljivim jezikom ukvarjamo od leta 2016, ko smo opazili vse pogostejšo rabo spolno nevtralnega jezika v ...angleških izvirnikih. Tak jezik štejemo za namerno izbran način pisanja in torej za pomembno prvino izvirnika. Vendar pa spolno nevtralnega jezika običajno ni mogoče neposredno prevesti v slovenščino, in če spolno nezaznamovane oblike prevajamo z generičnim moškim spolom, je jezik prevoda seksističen. Večinoma je treba spolno nezaznamovanost v prevodu izraziti neodvisno od izvirnika. Slovenski oddelek Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije je smernice za spolno občutljivo rabo jezika razvil v sodelovanju s strokovnjaki in strokovnjakinjami iz slovenske javne uprave in akademske skupnosti. Nekatera sredstva spolno občutljivega jezika so relativno neproblematična, za mnoga vprašanja pa so potrebne nadaljnje raziskave in izkušnje.
Interpreters and War Crimes (Edition 1) Takeda, Kayoko
International Journal of Research Studies in Language Learning,
01/2021, Volume:
1, Issue:
4
eBook, Book Review
Open access
Taking an interdisciplinary approach, this book raises new questions and provides different perspectives on the roles, responsibilities, ethics and protection of interpreters in war while ...investigating the substance and agents of Japanese war crimes and legal aspects of interpreters’ taking part in war crimes. Informed by studies on interpreter ethics in conflict, historical studies of Japanese war crimes and legal discussion on individual liability in war crimes, Takeda provides a detailed description and analysis of the 39 interpreter defendants and interpreters as witnesses of war crimes at British military trials against the Japanese in the aftermath of the Pacific War, and tackles ethical and legal issues of various risks faced by interpreters in violent conflict.The book first discusses the backgrounds, recruitment and wartime activities of the accused interpreters at British military trials in addition to the charges they faced, the defence arguments and the verdicts they received at the trials, with attention to why so many of the accused were Taiwanese and foreign-born Japanese. Takeda provides a contextualized discussion, focusing on the Japanese military’s specific linguistic needs in its occupied areas in Southeast Asia and the attributes of interpreters who could meet such needs. In the theoretical examination of the issues that emerge, the focus is placed on interpreters’ proximity to danger, visibility and perceived authorship of speech, legal responsibility in war crimes and ethical issues in testifying as eyewitnesses of criminal acts in violent hostilities. Takeda critically examines prior literature on the roles of interpreters in conflict and ethical concerns such as interpreter neutrality and confidentiality, drawing on legal discussion of the ineffectiveness of the superior orders defence and modes of individual liability in war crimes. The book seeks to promote intersectoral discussion on how interpreters can be protected from exposure to manifestly unlawful acts such as torture.
Članek analizira proces intersemioze s pomočjo na novo razvitega analitičnega orodja Vokalurlinie na primeru arije »Tacea la notte placida« iz Verdijeve opere Trubadur (Il trovatore) v slovenskem ...prevodu Antona Štritofa. Avtor na podlagi novih ugotovitev vzajemnega učinkovanja besedila in glasbe predstavi nove prevajalske rešitve, ki se bolj kot obstoječi Štritofov prevod opirajo na celovit »pripovedni tok« opere kot multimodalne umetniške konfiguracije.
Razprava osvetljuje pojmovanje oz. razumevanje narodnega jezika nemškega reformatorja Martina Luthra in najpomembnejšega slovenskega reformatorja Primoža Trubarja. Oba utrjujeta biblično besedilo v ...novodobnih evropskih jezikih: Luther v novi visoki nemščini, Trubar v slovenskem jeziku, ki se do njegovih tiskanih besedil poprej ni pojavljal v knjigah. Oba avtorja sta izdelala vsak svoj jezikovni program, ki ju je mogoče vzporejati ter iz njiju prepoznati jezikovni nazor obeh protestantov, ki temelji na spoznanju, da se je Bog poslužil jezikov, ko je hotel, da se evangelij širi med vse ljudi. Zato vsak na svoj način utemeljujeta rabo maternega jezika kot sredstva, po katerem se uteleša Božji Duh.
Strojno prevajanje je področje računalniške lingvistike, ki raziskuje uporabo programske opreme za prevajanje besedila iz enega jezika v drugega. Faktorsko statistično strojno prevajanje je različica ...statističnega, pri katerem besedilu dodamo jezikoslovne oznake na ravni besed in jih spremenimo v vektorje. Tako želimo izboljšati kakovost dobljenih prevodov. V prispevku opišemo uporabo odprtokodnega sistema Moses za faktorsko statistično strojno prevajanje iz angleščine v slovenščino. Iz besedilnega korpusa smo ustvarili več faktorskih in nefaktorskih prevajalnih modelov. Z njimi smo prevedli dve besedili s področja informacijskih tehnologij. Prvo je usmerjeno tržno in ima kompleksnejšo zgradbo, drugo pa je bolj tehnične narave. Prevode, ki smo jih dobili, smo na dva načina primerjali z dvema neodvisnima človeškima prevodoma in s prevodom, ki smo ga ustvarili s storitvijo Google Translate. Za prvi način primerjave smo uporabili metriko BLEU, za drugega pa so prevode pregledali človeški pregledovalci in podali subjektivno oceno, ki je pri prevajanju še vedno zelo pomembna. Čeprav rezultatov ne moremo primerjati neposredno zaradi različnih metrik, se gibanje ocen kakovosti pri obeh besedilih dobro ujema. Edina občutna razlika med računalniško in človeško oceno se pojavi pri prehodu na faktorske modele pri drugem besedilu. Analizirali smo zanesljivost ocenjevalcev in rezultate ocenjevanja. Ugotovili smo, da so naši modeli primernejši za tehnična besedila in da uporaba faktorskih modelov vidneje izboljša prevajanje kompleksnejših besedil.
Roman Native Speaker, čigar avtor je Chang-rae Lee, pripadnik korejske manjšine v ZDA, je bil v korejščino preveden in objavljen dvakrat, prvič leta 1995 in zatem leta 2003. Glavna tema omenjenega ...romana je iskanje identitete (Američana korejskega rodu), ključ za razumevanje dela pa jezik. Glede na to, kako razumemo identiteto poldruge generacije korejskih priseljencev, ki ji pripadata glavni junak romana, Henry, in pisatelj sam, se lahko interpretacija, ovrednotenje in celo prevod dela precej razlikujejo. Članek proučuje vlogo jezika v omenjenem romanu in analizira novejši prevod v korejščino. Izpostavljene so težave, ki se pojavijo pri prevajanju Leejevih literarnih del, in vloga, ki jo pri razumevanju dela igra prevod. Poleg tega članek obravnava tudi pomen korejskosti, ki ga vsebuje korejska literatura, in ga poskuša ponovno pojasniti.
Z Janom Blahoslavom (1523–1571) so češki bratje dosegli enega svojih intelektualnih vrhov, kajti po pomenu njegove besedilne produkcije za razvoj češkega jezika in književnosti je mogoče Blahoslava ...primerjati le z Lukášem Pražským (1460–1528) in z Janom Amosom Komenským (1592–1670). Poleg tega so češki bratje z Blahoslavom dokončno prenehali biti intelektualni »obstranci« oziroma le opazovalci v učeni kulturi in njeni sopotniki. Blahoslav se je intelektualno oblikoval na češkobratskih šolah, toda tudi na latinski šoli v Goldbergu, na univerzah v nemškem prostoru (Wittenberg, Königsberg, Basel) in s stiki z uglednimi humanisti svoje dobe. Kot krščanski humanist je želel, da bi se vera v Odrešenika in pobožnost harmonično družili z najboljšo izobrazbo, ki jo je tedanja doba mogla dati kristjanu. Njegov koncept krščanskega humanizma je v ospredje stavil učenega kristjana, ki ima nalogo, da svoj razum in zmožnosti ves čas zavestno vednostno uri in izpopolnjuje z učenjem ter znanjem. In je tako zmožen učinkovitega dialoga tudi z izobraženimi »kritiki evangelija«. Na zgodovino splošne cerkve, in tudi čeških bratov kot njenega posebnega dela, je Blahoslav gledal kot na zgodovino manifestacij izvoljenosti, kot na pojavljanje izvoljenih posameznikov skozi zgodovino, od padca človeka iz Božje milosti do odrešitve. Ob tem je menil, da je imel Vsevišnji na svetu ves čas ude svoje cerkve in jih bo imel do konca sveta, četudi pravih vernikov v posameznih zgodovinskih obdobjih ni vedno lahko prepoznati med množico drugih ljudi. Blahoslav tako pravice do eksistence za češke brate ni izpeljeval iz razvoja cerkve, njenih izpričanih zgodovinskih strukturnih značilnosti in prelomov v zgodovinskem toku, temveč iz izvoljenosti vernikov. Gibalo zgodovine (cerkve) tako ni človek s svojimi naklepi, sklepi, spodrsi, zapleti in homatijami, temveč Bog s svojo stvariteljsko in odrešenjsko pobudo – ta da v vseh dobah zgodovine in na vseh meridianih sveta obrača kolo zgodovine in tako vedno vzdržuje svojo cerkev. Blahoslav je menil, da v posameznih obdobjih Božja cerkev ostaja skrita, anonimna, vedno pa manjšinska, in se šele s pogledom »v vzvratnem ogledalu« pokaže kot prava Božja ustanova. Blahoslavovo prevajanje Svetega pisma poleg poznavanja sočasnih humanističnih pristopov v prevajanju izkazuje specifično razumevanje statusa bibličnega jezika. Temu je prevajalec pripisoval poseben slovesni in privzdignjen pomen, ki da mora biti izražen s primerno visokim češkim jezikovnim slogom, brez izrazil, ki so po njegovem označevala pogovorno češčino njegove dobe. Tovrstne nazore je Blahoslav artikuliral v Gramatiki (1571), pred tem pa jih je uresničil v prevodu Novega testamenta (Nový zákon, 1564, 1568). Ob bibličnem prevajanju je imel Blahoslav pred očmi predvsem sistematično in praktično teološke razloge za izbor besedja in izrazil. Biblično besedilo v češčini je estetiziral in intelektualiziral, z zavestno odločitvijo za zahtevnejšo, estetsko izbrano jezikovno rabo, ki se je znatno, in s stoletji čedanje bolj, razlikovala od običajne govorjene češčine pa je, ker je postal njegov Novi testament v redakciji temeljni kamen Kralicke biblije (Bible kralická, 1579–1593), le-ta pa podstava baročne knjižne češčine in nato kot »biblijščina« v 19. stoletju z Josefom Jungmannom obnovljene knjižne češčine, temeljno vplival na podobo češkega jezika in komuniciranja v njem vse do sodobnosti. In tako tudi na dierezo med knjižno (spisovná čeština) in govorjeno (obecná čeština) češčino, ki v izrazju in rabi traja do danes.
Poglavitni tekstni proces, ki je botroval nastanku opusa Primoža Trubarja, in tako slovenske književnosti, je bilo prevajanje. Razprava prinaša analizo treh prevajalskih paradigem, ki so evropsko ...učeno kulturo zaznamovale pred nastopom reformacije, ter kulturnozgodovinsko interpretacijo političnega, verskega in kulturnega koncepta translatio. Za Primoža Trubarja je bilo značilno, da je nemški in/ali latinski izvirnik v slovenskem jeziku (po)ustvaril še enkrat, da je izdelal tekst, za katerega je menil, da avtentično reprezentira pomen izvirnika, toda zavoljo besedilne jasnosti/razumljivosti za predpostavljanega bralca, nevajenega nemškega teološkega sloga, z drugačnimi in številnejšimi izrazili, kot jih mogel Trubar razvideti v izvirniku. Pri prevajanju se je zato posluževal besedilnih transformacij izvirnika – opisovanja, preubesedovanja, parafraze in razlage s parabolo –, v zvezi z besedjem pa se je zelo natančno zavedal dvojnic germanizem – slovenska beseda, vendar se germanizmom namenoma ni želel odpovedati zaradi splošne jezikovne rabe, tozadevne pragmatične funkcije njegovih prevodnih besedil in dobrega razumevanja. Trubar je uporabljal kombinacijo intra- in interjezikovnega prevajanja, in to celo pri prevajanju Svetega pisma ter simboličnih knjig, kar je s stališča teološke prakse Trubarjevega časa neobičajno. Svoje prevajalske pristope je pojasnjeval v predgovorih k posameznim izdajam, najizrazitejši topogledni primer pa je prevajanje Confessio augustana ter drugih tekstnih virov, ki so podlaga za slovensko knjigo Articuli (1562). V njej je tako v poglavju, ki je izvirno naslovljeno z De votis monachorum (slovensko: Od clošterskih zalub in oblub), najti obsežnejšo intra- in interjezikovno prevodno transformacijo izvirnega besedilja, in sicer tekstno strukturo, ki je razvita do stilizirane pripovedi o Antonu Puščavniku in čevljarju. Ta pripoved ima naslednje značilnosti: 1) konciznost pripovedovanja, 2) skop dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mestu puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarjevem domu, kjer dialog poteka), 3) dogajanje, skrčeno pravzaprav na le en sam pripovedni prizor, 4) le dve literarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne pripovedne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet), vrh, razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama. Misliti je, da se opisana pripovedna struktura skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi naratološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar uporablja preverjeno retorično sredstvo logosa, speto z induktivnim sklepanjem – literarno sfabulirani primer, pripovedno razvit do stopnje (stilizirane) novele. O navedeni pasaži Articulov je glede na sedanjo polno dostopnost vseh slovenskih besedil Primoža Trubarja mogoče zatrditi, da gre za prvi tovrstni literarni zapis v slovenski književnosti, za prvo slovensko novelo, ki pa ni imela primarne estetske, temveč retorično argumentativno, tj. informativno funkcijo.
Dobrih 35 let po izdaji prvega in do danes edinega sistematičnega dela, posvečenega prevajanju slovenskih toponimov v nemščino, je treba na novo analizirati rabo kulturnospecifičnih izrazov v ...turističnih vodnikih po Sloveniji, primerjati rabo toponimov z dognanji prevodne stroke ter opozoriti na neustrezne prevodne rešitve. Izsledke take raziskave je mogoče s pridom uporabiti tudi pri izobraževanju študentov prevajalstva.Toponimi so še bolj kot druge realije vezani na kraje in pokrajine; z njimi namreč skušamo poimenovati pojme, v katerih se prepletajo zgodovinske, kulturne in družbene niti tako kolektivnega kot tudi individualnega spomina. Torej bi bilo napačno pričakovati, da je gradnja in urejanje slovarja toponimov, če se le-ti pojavijo v prevodih ali tujejezičnih besedilih, zgolj naloga ciljnega jezika in kulture. V pričujočem prispevku skušam s pomočjo primerov analizirati neustrezne ali manj ustrezne prevodne rešitve, opozoriti na značilne težave in nakazati možne strategije pri prevajanju tujejezičnih toponimov.
PDF
