Iskanje najboljše strategije trajnostnega razvoja je glavni cilj lokalnih oblasti in inovativnih urbanistov po vsem svetu. Zaradi različnih pogledov in interesov so posegi na stiku pristanišča z ...mestom in obsežna regeneracija mestnega nabrežja med najzapletenejšimi urbanističnimi nalogami. Za sodobno mesto ima razvoj pristanišča nedvomno največje ekološke, družbene in prometne posledice in koristi. Največja svetovna morska pristanišča selijo tovorne terminale iz starih mestnih jeder in prevzemajo naprednejše funkcije, ki niso povezane s pomorstvom, projekti, pri katerih je delež zasebnih in javnih površin enakovreden, pa dobivajo čedalje večji zagon. Najopaznejši projekti umikanja tovornih pristanišč iz starih mestnih jeder in regeneracije pristaniških območij potekajo v evropskih mestih. Za boljše razumevanje različnih uporabljenih pristopov so v članku predstavljeni primeri regeneracije pristanišč v Bilbau, Barceloni in Oslu, ki omogočajo vpogled v izkušnje, pridobljene na različnih krajih in v različnih načrtovalskih razmerah. V raziskavi, predstavljeni v tem članku, se avtorja osredotočata na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer poskušata določiti najuspešnejšo strategijo razvoja stika pristanišča z mestom v trenutnih gospodarskih in geopolitičnih razmerah. Z združevanjem zamisli in raziskav urbanistov s področja upravljanja, ekonomije in prometne geografije ter upoštevanjem politik in socioloških vidikov prispevata k boljšemu poznavanju in razumevanju te problematike, na podlagi česar se lahko zagotovi trajnostni razvoj obalnih mest držav v razvoju.
V članku se z institucionalno-analitično metodo ekonomske zgodovine preučujejo izvor, rast in razvoj novega zahodnoafriškega naftnega mesta Sekondi-Takoradi. Posebna pozornost je namenjena vlogi ...pristanišč in železnic, njihovemu razvoju in sodelovanju s politično-ekonomskimi ustanovami v preteklih stotih letih. Ta pregledna zgodovinska analiza nakazuje, da je novo zahodnoafriško mesto spet tam, kjer je bilo na začetku. Podobno kot v 20. letih 20. stoletja v državnih in mednarodnih krogih danes ponovno vzbuja nacionalno, regionalno in mednarodno pozornost. Vse kaže, da je treba znova ovrednotiti sodobne zgodbe, ki trdijo, da sta razmah virov in družbeni propad v determinističnem odnosu.
Prispevek obravnava rezultate zaščitnih arheoloških raziskav v Fizinah leta 1998, med katerimi so bili v manjši sondi dokumen-tirani ostanki večfazne rimske arhitekture in spremljajočih plasti z ...drobno materialno kulturo. ostanki najverjetneje pripadajo manjši naselbini s pristaniščem, ki dopolnjuje podobo piranskega zaledja v času med sredino 1. stoletja pr. n. št. in poznorimskim obdobjem. Nezadostno dokumentirano najstarejšo fazo ozna-čujejo keramika s črnim premazom, amfore in grobo posodje, najverjetneje v zvezi z bankino iz masivnih kamnov. Na konec 1. in v 2. stoletje sodijo zidovi večjega objekta s pripadajočimi najdbami, med katerimi izstopa egejsko posodje. Naselbina doživi višek v času med 4. in prvo polovico 5. stoletja, kamor poleg arhitekture sodijo številni odlomki amfor in namiznega posodja afriške produkcije, novci ter ladjedelniški in ribiški pribor. Po-datke iz raziskav na kopnem dopolnjuje dobro ohranjen objekt z dvema zaprtima bazenoma, ki se nahaja na morskem dnu ob zahodnem robu drage. Glede na njegove dimenzije, gradbene primerjave iz istre in širše okolice ter prisotnost izvira sladke vode sklepamo, da gre za ribogojnico s pomoli oz. operativno obalo za pristajanje ladij.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Koper: nova mareografska postaja ob svetovnem dnevu voda, opazovanje morja, zunanjost postaje, notranjost in ...oprema, morska voda poplavila pločnik v pristanišču Pirana, opazovalna postaja v obliki velike boje na morju, izjave: Janez POLAJNAR, Agencija RS za okolje, Alenka MALEJ, Morska biološka postaja Portorož.- Original language summary:
Koper: ob svetovnem dnevu voda so v Kopru dobili novo mareografsko postajo, s katero bo mogoče spremljati in napovedovati vse pojave povezane z morjem.- Koper: On World Water Day, Koper got a new mareographic station which will enable it to monitor and predict all sea-connected phenomena.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Piran, panorama in posnetki z morja, srednja pomorska in prometna šola Piran, učenci v razredu, priprave na »Neptunov krst«, o tradiciji tega krsta govorijo učenci. Prireditev »Neptunov krst«, Neptunov govor, kandidati, tudi dekleta, Neptunov krst 8. 9. 1984, udeleženci, gledalci.
Panoramic view of Piran and its sea; Maritime and Transport High School in Piran, students in the classroom, preparing to "Neptune's baptism« about this tradition, the students talk about. The event, "Neptune's baptism,« Neptune's speech, the candidates, including girls, Neptune's baptism held on the 8th of September 1984, participants and onlookers.
Oddaja iz serije Letniki 1960-1970 za mlade. V oddaji se prepletajo: Maturantova (Andrej Rustja) zgodba o njegovi generaciji, krst šolarjev na Srednji pomorski šoli in pripoved mladih z Obale o delu in problemih mladih.
Andrej Rustja, ki je ravnokar končal srednjo šolo pripoveduje o poznih osnovnošolskih letih, druženju s prijatelji, o odločanju za pomorski poklic, o tradicionalnem krstu, o načrtih za prihodnost, ki naj bi bila povezana s pomorstvom, itd.- Information:- The town of Piran: the ritual admission of new students to the secondary maritime school. The “baptism” is organised by the students of the senior year and is included in the tourist programme of the town.- Original language summary:
Piran: obredni sprejem dijakov in dijakinj prvega letnika pomorske šole. Krst organizirajo četrtošolci, vključen pa je tudi v turistično ponudbo kraja.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Koper, Titov trg, ulice, zastave, ladja, slovesnost, govornik Albert Jakopič - Kajtimir. Prvi tovorni vlak ob ...pozdravljanju množice prisotnih odpelje proti Divači. Po novi progi pripotoval v koprsko pristanišče (Luka Koper) predsednik Josip Broz Tito s soprogo Jovanko Broz, ogled pristanišča, avtomobili odpeljejo.
Staro obmorsko mesto, je danes praznovalo, saj je dobilo železniško povezavo z notranjostjo naše republike, z vso državo, z vso Evropo. Osrednja svečanost otvoritve 31 in pol kilometra dolge proge, ki je odprla Kopru in nam nove možnosti za razvoj gospodarstva je bila v Luki Koper.
Predsednik skupščine občine Koper Miro Kocjan je pozdravil goste, nato pa dal besedo Albertu Jakopiču Kajtimiru, predsedniku predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije.
Takoj nato je tovariš Jakopič prerezal vrvico in prvi tovorni vlak je ob burnem pozdravljanju množice odpeljal proti Divači. Nadaljnji razvoj koprske luke, ki bo že letos dosegla skoraj 1 milijon ton prometa je v veliki meri odvisen prav od te pomembne žile.
Popoldne, natanko ob 16-ti uri je po novi progi dopotoval z modnim vlakom v koprsko luko tudi najvišji gost - predsednik republike Tito s soprogo Jovanko in sodelavci iz Slovenije. Med njimi so bili tudi Miha Marinko, Sergej Kraigher, Franc Popit in Janez Vipotnik. Na pristaniški improvizirani železniški postaji jih je dočakala navdušena množica.
Današnje najvišje koprske goste je v imenu vsega primorskega ljudstva pozdravil predsednik občinske skupščine Koper Miro Kocjan, ki jim je zaželel dobrodošlico in jih povabil na ogled pristanišča in njegovih objektov.
Predsednik Tito in njegovi sodelavci so si z velikim zanimanjem ogledalo moderno urejeno luko. Že takoj je bilo slišati mnenje, da je le-ta res nekaj izrednega. Predsednik Tito je bil zelo zadovoljen z dosedanjim napredkom pristanišča, še posebej pa so ga zanimali načrti za nadaljnjo izgradnjo in razširitev tega pomembnega objekta. Ob tem se je seveda tudi zanimal za vse statistične izračune o pomenu nove železniške proge pri tranzitu blaga v koprski luki in mednarodnem pomenu nove železnice. Ko je ob koncu še enkrat poudaril, da je koprska luka zares izredno lepa, se je predsednik s soprogo in sodelavci odpeljal iz pristanišča v Žusterno, od koder je po krajšem postanku v zgodnjih večernih urah odpotoval na Brione.- Information:- Celebration at the opening of the Koper railway.- Original language summary:
Slovesna otvoritev železniške proge Koper.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Veliki plavajoči žerjav »Veli Joža« je te dni potegnil iz morja med Izolo in Koprom zadnjih tisoč ton razbitin ...nekdaj mogočne ladje italijanske mornarice »Rex«, ki se je tu potopila med vojno. V dobrih desetih letih so ekipe Brodospasa dvignile iz vode nad 50.000 ton surovin. Zadnji kos, ki so ga dvignili z dna, je bil del nekdanjega ladijskega boka, ki so ga potapljači pred tem odkopali iz morskega blata in zrezali na kose.- Information:- Koper: Floating crane "Veli Joža" lifting the remains of the ship Rex.- Original language summary:
Koper: plavajoči žerjav "Veli Joža" dviguje ostanke ladje Rex.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Koper slavi jutri lep praznik - otvoritev prvega dela novega tovornega pristanišča. Začeli so ga graditi pred ...poldrugim letom. Velikansko delo je bilo treba opraviti; poglobiti morje, zgraditi operativno obalo. Nad pol milijona kubikov blata so izkopali iz morskega dna. S tem so napravili nasip, veliko zaporo Škocjanskega zaliva, kjer bo nastalo 230 hektarov obdelovalnih površin.
Nejtežje je bilo pri podvodnem betoniranju. Potapljači so pri tem nosili levji delež. Zravnati in očistiti so morali skalnato dno, da so lahko zgradili temelje pristaniškim stebrom. Na podvodnih stebrih so postavili montažne betonske nosilce. Tisoče in tisoče kubikov cementa, kamenja in železa ej bilo potrebnega.
Gradnja obale je stala okrog 234.300.000 din ali 1.700.000 dinarjev meter operativne obale, kar je najcenejša gradnja te vrste v Jugoslaviji. Hitro je raslo novo pristanišče v zadnjih mesecih so delavci delali tudi v dveh izmenah samo da bi bilo novo pristanišče še letos dograjeno. Koper in ostala jugoslovanska pristanišča so že težko pričakovali ta dan.
Koper, središče našega obalnega področja se je v zadnjih letih lepo razvil. Sredi starih hiš in spomenikov preteklosti raste povsem novi del mesta, cela vrsta novih stanovanjskih blokov, novi obrati, novi turistični objekti. Tudi industrija, predvsem tista, ki je povezana z morjem, si v Kopru in v ostalih krajih ob slovenski obali lepo utira pot. Tu je zrastel Tomos, velika tovarna motornih koles, ki prehaja že na popolno lastno proizvodnjo. In sedaj je ta predel dobil še pristanišče, prvih 135 m operativne obale. Od nje pravzaprav ni mnogo za videti razen 135 metrov dolgega ravnega betonskega roba in pred njim globoko morsko gladino. Tu bodo lahko pristajale ladje z nosilnostjo do 10.000 ton. Za sprejem prve čezoceanske ladje, za vse slovesnosti ob jutrišnji otvoritvi, je že vse pripravljeno.
Koper: gradnja pristanišča, zlaganja kamenja na obali, obala, pristanišča, pomol v delu, razne ladje, potapljači, mestni trg s cerkvijo, Pretorska palača, panorama z morja.- Information:- The construction of the port of Koper.- Original language summary:
Gradnja pristanišča Koper.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Trst: knjiga »Čupa, prvo slovensko plovilo«. Izjave Bruno Lisjak Volpi, raziskovalec, Igor Tuta, ...filatelistično društvo, Franc Mahnič, Jadralni klub.- Information:- A book by Bruno Lisjak Volpi about "čupa", the first Slovene vessel.- Original language summary:
Knjiga Bruna Lisjaka Volpija o čupi, prvem slovenskem plovilu.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
